Veliki šmaren praznujemo 15. avgusta, uradno pa se praznik imenuje Marijino vnebovzetje. Gre za najpomembnejši Marijin praznik v katoliškem koledarju, ime “šmaren” pa izhaja iz starega poimenovanja, povezanega s sveto Marijo. Beseda, ki jo danes uporabljamo skoraj samoumevno, tako v sebi ohranja precej starejšo plast slovenskega jezika.
Prav pridevnik veliki loči avgustovski praznik od malega šmarna, ki ga praznujemo 8. septembra ob Marijinem rojstvu. Veliki šmaren je Marijino vnebovzetje, mali šmaren pa njen rojstni dan v cerkvenem koledarju.
Beseda šmaren je pravzaprav povezana s sveto Marijo
Slovenski etimološki slovar besedo šmaren razlaga kot pridevnik v pomenu »nanašajoč se na sveto Marijo«. Njena starejša oblika je bila šentmaren, povezava pa vodi do poimenovanja svete Marije. Sčasoma se je beseda poenostavila in ostala v izrazih, ki jih uporabljamo še danes.
Podoben je izvor besed, ki jih poznamo iz imen slovenskih krajev in cerkva. Tudi ime Šmarje je povezano z Marijo, zato ni naključje, da se koren »šmar« pojavlja na številnih območjih, kjer so bile cerkve ali kraji posvečeni Mariji.
Izraz veliki šmaren je torej mogoče razumeti približno kot veliki Marijin praznik. Ne gre za uradno liturgično ime, temveč za ljudsko poimenovanje, ki se je v slovenskem prostoru tako utrdilo, da ga danes uporabljamo vzporedno z izrazom Marijino vnebovzetje.
Kaj pravzaprav praznujemo 15. avgusta?
Marijino vnebovzetje je v katoliški veri praznik prepričanja, da je bila Marija ob koncu svojega zemeljskega življenja z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo. Katoliška cerkev ga šteje med najpomembnejše Marijine praznike.
Dogmo o Marijinem vnebovzetju je papež Pij XII. uradno razglasil leta 1950, vendar praznik sam ni nastal takrat. Čaščenje Marijinega vnebovzetja je mnogo starejše in se je v krščanstvu razvijalo stoletja pred uradno razglasitvijo dogme.
V Sloveniji ima 15. avgust še dodatno posebnost, saj je dela prost dan. Ob prazniku potekajo maše in romanja v številnih Marijinih svetiščih, zato se izraz veliki šmaren pogosto uporablja tudi zunaj strogo cerkvenega okolja.
Od kod potem mali šmaren?
Če obstaja veliki šmaren, se hitro pojavi vprašanje, kaj pomeni mali šmaren.
Mali šmaren praznujemo 8. septembra, praznik pa je posvečen Marijinemu rojstvu. Katoliški cerkveni koledar tako oba dneva jasno razlikuje: avgustovski veliki šmaren je Marijino vnebovzetje, septembrski mali šmaren pa Marijino rojstvo.
Poimenovanji »veliki« in »mali« pri tem ne opisujeta Marije, ampak pomen oziroma pomembnost praznikov v ljudskem koledarju. Avgustovski praznik je dobil oznako veliki zaradi svojega osrednjega mesta med Marijinimi prazniki.
Praznik poznamo tudi pod drugimi imeni
Veliki šmaren ni edino slovensko poimenovanje 15. avgusta. V različnih krajih in starejših virih lahko srečamo tudi izraze velika maša, velika gospojnica in šmarno.
Takšna raznolikost je posledica dolge zgodovine praznika in različnih narečnih oziroma regionalnih poimenovanj. Veliki šmaren pa se je v knjižnem jeziku ohranil dovolj močno, da ga danes poznajo tudi ljudje, ki sicer ne uporabljajo starejših cerkvenih izrazov.
Posebnost izraza je prav v tem, da gre za besedo, katere prvotni pomen sodobnemu govorcu ni več očiten. Besedo »šmaren« danes največkrat slišimo prav ob velikem in malem šmarnu, zato jo številni razumejo predvsem kot ime praznika.
V resnici pa nas vodi neposredno do Marije. Veliki šmaren lahko zato zelo preprosto razložimo kot veliki Marijin praznik, ki ga 15. avgusta povezujemo z njenim vnebovzetjem.
Prav zaradi takšnih izrazov slovenski praznični koledar ohranja del starega jezika. Beseda se je skozi stoletja spreminjala, njen pomen pa je ostal vezan na isto osebo in isti praznični okvir. Zato bomo tudi letos 15. avgusta poleg uradnega Marijinega vnebovzetja še naprej govorili predvsem o velikem šmarnu.
