Flancati so ena izmed najbolj priljubljenih tradicionalnih slaščic v Sloveniji. Ti hrustljavi ocvrti trakovi testa so nepogrešljivi na pustnih zabavah in drugih praznovanjih, a ste se kdaj vprašali, od kod izvira njihovo ime? Gre za star izraz, ki ima zanimivo zgodovino in etimološke korenine. Raziskali smo izvor besede “flancati“, njeno zgodovinsko uporabo in pomen v slovenski kulinariki.
Kaj pomeni beseda “flancati”?
Beseda “flancati” izvira iz slovenskega glagola “flancati”, ki pomeni saditi, posebej presajati mlade rastline. V nekaterih slovenskih narečjih se je beseda “flanca” uporabljala za sadiko ali mlado rastlino. Na prvi pogled povezava med slaščico in vrtnarskim izrazom ni očitna, a če pogledamo globlje, lahko najdemo logično razlago.
V preteklosti so naši predniki testo za flancate “sadili” oziroma zlagali na točno določen način pred cvrtjem. Pri izdelavi flancatov se testo večkrat prepogne in zavije, kar spominja na sajenje ali prepletanje rastlin. Prav ta način oblikovanja testa je najverjetnejši razlog za ime slovenske sladice.
Zgodovinska uporaba izraza “flancati”
Izraz “flancati” se je v slovenskem jeziku pojavil že v 19. stoletju, ko so ga uporabljali v kuharskih knjigah in etnoloških zapisih. Prvi zapisi segajo v čas, ko so bile tradicionalne slovenske jedi še tesno povezane s sezonskimi kmečkimi opravili. Flancati so bili del prazničnih jedi in so se pripravljali predvsem ob pustnem času, ko je bilo dovolj maščobe za cvrtje.
V nekaterih delih Slovenije so flancate imenovali tudi “kroštole” ali “fancli”, kar kaže na močne vplive iz sosednjih jezikov, zlasti nemščine in italijanščine. Beseda “fancli” je namreč sorodna nemški besedi “Fanzel”, ki označuje kos testa ali tkanine.
V slovenski kulinariki
Flancati so postali simbol slovenskega pustnega časa, njihova priprava pa se je skozi stoletja ohranila skoraj nespremenjena. Testo, narejeno iz moke, jajc, mleka in masla, se razvalja, nareže na trakove, prepogne in cvre v vročem olju ali masti. Po cvrtju jih pogosto potresemo s sladkorjem v prahu.
Danes se pripravljajo ne samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih delih Evrope, kjer jih poznajo pod različnimi imeni, na primer “faworki” na Poljskem ali “chiacchiere” v Italiji. Njihova preprosta, a okusna receptura je preživela stoletja in ostaja priljubljena tudi v sodobnem času.
Sajenje in prepletanje
Izvor imena se torej skriva v starih slovenskih besedah, povezanih s sajenjem in prepletanjem. Tradicionalna sladica je simbol bogate slovenske jezikovne zgodovine. In če jih pripravljate ob pustnem času ali ob drugih priložnostih, so flancati sladica, ki združuje preteklost in sedanjost ter prinaša nasmeh na obraz vsakemu sladokuscu.
