Na zemljevidu Kornatov se človek hitro izgubi med otočki, čermi, prehodi in imeni, ki zvenijo skoraj kot zasebne šale domačinov. Potem se med njimi pojavi ime, ob katerem se marsikdo ustavi: Babina Guzica. Ni vzdevek s foruma, ni poletna potegavščina in ni napačen zapis na zemljevidu. Gre za pravi otoček v Kornatskem otočju, majhen, nenaseljen in zaradi imena precej bolj znan, kot bi bil sicer.
Prav to je njegov čar. Babina Guzica ni kraj, kamor bi šli zaradi plaže, lokala ali sprehajališča. Gre za droben kos kamna in morja v enem najbolj razčlenjenih delov Jadrana. A ime je dovolj nenavadno, da se ga ljudje zapomnijo takoj. Na hrvaški obali je veliko lepih krajev, takšnih imen pa ni veliko.
Majhen otoček z velikim učinkom
Babina Guzica leži v območju Nacionalnega parka Kornati. Po uradnem seznamu parka ima površino 11.176 kvadratnih metrov, kar pomeni, da je res zelo majhna. Ni naseljena, nima mesteca, promenade ali klasične turistične infrastrukture. Njena prepoznavnost je skoraj v celoti povezana z imenom in lego v pokrajini, kjer so otočki posejani tako gosto, da se z morja včasih zdijo kot kamnita čreda.
Kornati so sami po sebi posebni. To ni Jadran z dolgimi plažami in borovci do vode. To je bolj surov, svetel, kamnit svet. Poleti ga obiščejo jadralci, izletniške ladje, navtiki in tisti, ki imajo radi občutek odprtega morja, golih pobočij in zalivov, kjer narava ne potrebuje veliko dodatkov.
Babina Guzica je v takem okolju skoraj idealna zanimivost. Majhna je, a ime jo dvigne iz anonimnosti. Kdor ga sliši, ga najprej nasmeji. Nato vpraša, kje je. Potem preveri, ali res obstaja.
Kornatska imena niso vedno uglajena
Na Jadranu se je veliko imen rodilo iz vsakdanjega življenja, ribiških navad, oblike otoka, dogodkov, šal, zbadljivk ali povsem praktičnih potreb ljudi, ki so morali prostor poimenovati, da so se o njem lahko pogovarjali. Na kopnem so imena pogosto bolj uradna, na morju pa so se včasih ohranila bolj neposredna, groba in ljudska poimenovanja.
Babina Guzica ni edini primer. Kornati in širši jadranski prostor poznajo še druga slikovita imena, ki jih turistični vodniki najraje omenijo z nasmehom. Prav ta imena kažejo, da zemljevid ni samo resen dokument, ampak tudi zapis jezika, humorja in lokalnega spomina.
Pri takih imenih je dobro ostati malo previden. Ljudske razlage so pogosto zabavne, niso pa vedno dokazljive. Včasih se ime poveže z obliko otoka, drugič z anekdoto, tretjič z zgodbo, ki se je prenašala od ust do ust. Zanesljivo pa je nekaj: ime je ostalo in danes deluje skoraj močnejše od samega otočka.
Zakaj takšna imena ljudi tako pritegnejo
Turisti imajo radi kraje, ki imajo zgodbo. Še raje imajo kraje, ki jih lahko preprosto opišejo v enem stavku. Pri Babini Guzici je to lahko: na Hrvaškem obstaja otoček s tem imenom. Dovolj je. Radovednost naredi svoje.
V času družbenih omrežij takšna imena dobijo novo življenje. Fotografija zemljevida, zaslonski posnetek navigacije ali posnetek z ladje hitro postanejo objava, ki se širi bolj zaradi imena kot zaradi pokrajine. A za razliko od izmišljenih spletnih šal ima ta zgodba geografsko podlago. Otoček je res tam.
Ni destinacija za klasičen izlet
Kdor si po imenu predstavlja kopanje, bar in tablo za fotografiranje, bo razočaran. Babina Guzica ni urejena izletniška točka. Do nje se ne gre z avtom, ni trajektne povezave, ni kraja, kjer bi se človek sprehajal med hišami. Videti jo je mogoče v okviru plovbe po Kornatih, pri čemer veljajo pravila Nacionalnega parka.
To je pomembna razlika. Nekatere zanimivosti so namenjene obisku, druge predvsem opazovanju in razumevanju prostora. Babina Guzica spada bolj v drugo skupino. Njen pomen je v tem, da pokaže nenavadno plast Jadrana, ne v tem, da bi postala nova obvezna postaja za kopalce.
Za slovenske dopustnike, ki so vajeni Krka, Paga, Lošinja, Murterja ali Dalmacije z avtomobilom in trajektom, so Kornati drugačen svet. Tja se ne gre na hitro po sladoled. Tja se gre z ladjo, z načrtom, z vodo v torbi in z zavedanjem, da gre za zaščiteno območje.
Ime, ki nasmeji, pokrajina, ki umiri
Najbolj zanimivo pri Babini Guzici je nasprotje med imenom in okoljem. Ime je glasno, skoraj nagajivo. Kornatska pokrajina okoli njega pa je tiha, kamnita in zadržana. Na eni strani smeh ob zemljevidu, na drugi strani morje, ki med otočki deluje resno in skoraj prazno.
Prav zato je zgodba dobra. Ne gre samo za nenavadno ime. Gre za opomnik, da Jadran ni sestavljen samo iz velikih plaž, znanih mest in krajev, ki jih vsi fotografirajo. Med njimi so tudi drobni otočki, ki jih večina nikoli ne obišče, a imajo zaradi enega imena svoje mesto v spominu.
Babina Guzica je majhna. Na zemljevidu bi jo zlahka spregledali. A če enkrat slišite zanjo, je ne pozabite. In morda je prav to najboljši dokaz, da kraji včasih ne potrebujejo velikosti, da postanejo zanimivi. Dovolj je ime, ki sproži vprašanje, in pokrajina, ki mu da pravi okvir.
