Večina voznikov iz Ljubljane se proti hrvaški obali odpravi po poti, ki jo pozna skoraj na pamet: mimo Novega mesta ali po avtocesti proti Obrežju, nato okoli Zagreba do Lučkega in naprej proti Karlovcu. Pot je preprosta, toda v vrhuncu turistične sezone se lahko spremeni v dolgo čakanje, počasno premikanje in nervozno opazovanje zavornih luči.
Obstaja tudi druga možnost, ki je številni Ljubljančani skoraj ne poznajo. Iz smeri Dolenjskih Toplic vodi cesta čez Belo krajino, skozi Črnomelj in Vinico, nato pa po hrvaški strani proti Bosiljevu. Na avtocesto se voznik vključi pri Bosiljevu 1, še pred velikim razcepom Bosiljevo 2, kjer se promet loči proti Rijeki in Dalmaciji.
Ta pot ni vedno najkrajša in ni čudežna rešitev za vsak poletni konec tedna. Njena največja prednost se pokaže prav takrat, ko so zagrebška obvoznica, Lučko in odsek proti Karlovcu močno obremenjeni. HAK med najbolj obremenjene poletne prometnice redno uvršča zagrebško obvoznico ter avtocesto A1 od Lučkega do Bosiljeva.
Pot, ki zavije stran od običajnega turističnega toka
Iz Ljubljane se je treba najprej usmeriti proti Novemu mestu in Dolenjskim Toplicam. Od tam se cesta nadaljuje proti Črnomlju, nato skozi Belo krajino proti Vinici. Po prečkanju meje boste hitro po državni cesti v smeri Bosiljeva, kjer je mogoč vstop na hrvaško avtocesto.
Ključna razlika je v tem, da se voznik izogne Zagrebu, cestninski postaji Lučko in celotnemu najbolj obremenjenemu severnemu delu A1 proti Karlovcu. Na avtocesto pride šele pri Bosiljevu 1. HAK na svojem seznamu nadzornih kamer in cestninskih postaj Bosiljevo 1 umešča na A1 med Vukovo Gorico ter območjem Bosiljeva, južneje pa sledi razcep Bosiljevo 2.
Pred razcepom se odločite za Dalmacijo ali Kvarner
Po vključitvi sledi razcep Bosiljevo 2. Promet za Dalmacijo nadaljuje po A1 proti Ogulinu, Mali Kapeli, Svetemu Roku, Zadru in Splitu. Vozniki, ki potujejo proti Rijeki ali Kvarnerju, se usmerijo na A6.
Prav ta položaj daje poti posebno vrednost. Voznik se vključi tik pred točko, kjer se velik del prometa razdeli v dve smeri. HAK Bosiljevo 2 označuje kot vozlišče med A1 in A6, od koder A6 vodi proti Delnicam in Rijeki.
Navigaciji ne zaupajte brez preverjanja
V cilj je smiselno vnesti vmesne točke Dolenjske Toplice, Črnomelj, Vinica in Bosiljevo 1. Navigacija lahko glede na trenutne razmere predlaga drugačen prehod ali voznika vrne na običajno smer proti Zagrebu. Pred odhodom je treba preveriti promet, morebitna dela, režim prehajanja meje in odprtost cest.
Največ pridobite ob sobotnih prometnih konicah
Ob običajnem delovnem dnevu, brez zastojev okoli Zagreba, alternativna pot ni nujno hitrejša. Del vožnje poteka po regionalnih cestah, skozi naselja in ovinke, zato povprečna hitrost ni primerljiva z avtocesto.
Povsem drugačna slika se pokaže v soboto zjutraj, ob praznikih, menjavah turistov in prometnih nesrečah. Največja prednost tedaj ni samo morebitni časovni prihranek, temveč predvidljivejša vožnja. Namesto počasnega premikanja v večkilometrski koloni voznik potuje po cesti, kjer je treba voziti zbrano, vendar se promet praviloma premika.
HAK ima nadzorne kamere na Lučkem, pri Demerju, Zdenčini, Jastrebarskem, Karlovcu, Bosiljevu 1 in Bosiljevu 2. Prav pregled teh točk pred odhodom hitro pokaže, ali se obvoz tistega dne splača.
Pot ni samo za Ljubljančane
Za Novomeščane je smer še bolj logična, saj se lahko proti Dolenjskim Toplicam in Beli krajini odpravijo brez vračanja proti Obrežju. Uporabna je tudi za del Posavcev, predvsem kadar so zastoji na običajni poti proti Zagrebu veliki.
Na cesti se občasno pojavi tudi avtomobil s celjsko registrsko oznako. Za voznike iz Savinjske regije pot pomeni precejšen odmik od običajne smeri, vendar se lahko ob izjemnih zastojih ali popolni zapori spremeni v uporabno rezervno možnost. Odločitev mora temeljiti na prometnih podatkih, ne samo na številu kilometrov.
Bela krajina postane najlepši del vožnje
Obvoz ima še eno prednost, ki je avtocesta ne more ponuditi. Cesta skozi Dolenjske Toplice, Črnomelj in Vinico pokaže Belo krajino v njeni najbolj prepoznavni podobi. Med vožnjo se izmenjujejo gozdovi, vinogradi, vasi, travniki in pogledi na pokrajino ob Kolpi.
Pot je zato primerna tudi za voznike, ki želijo potovanje razdeliti na dva prijetnejša dela. Postanek v Črnomlju, ob Kolpi ali v okolici Vinice lahko nadomesti počivanje na prenatrpanem avtocestnem počivališču. To je še posebej uporabno pri vožnji z otroki, saj premor ni omejen na bencinsko črpalko in polno parkirišče.
Regionalna cesta zahteva mirnega voznika
Alternativa ni primerna za vsakogar. Voznik mora računati na naselja, omejitve hitrosti, kolesarje, počasnejša vozila in nekoliko bolj zavito cesto. Prehitevanje zaradi nekaj minut prihranka nima smisla. Ponoči ali v močnem dežju je običajna avtocestna smer za nekatere udobnejša.
Pred potjo je priporočljivo natočiti gorivo, preveriti tlak v pnevmatikah in poskrbeti, da telefon ne bo edini vir navigacije. Na odsekih z manj signala je koristno imeti shranjen zemljevid brez povezave.
PREBERI TUDI: To napako dela veliko voznikov na naših in hrvaških avtocestah
Dobra rezervna pot, ne skrivna bližnjica za vsak dan
Cesta čez Dolenjske Toplice, Črnomelj in Vinico ni nova, skrivna ali vedno hitrejša. Njena prava vrednost je v tem, da vozniku ponudi izbiro. V prometno mirnem dnevu ostaja klasična avtocestna pot najpreprostejša. Ob poletnem navalu pred Zagrebom, Lučkim in Karlovcem pa lahko bela krajina postane zelo pameten ovinek.
Pred odhodom primerjajte predvideni čas obeh poti, preverite HAK in Promet.si ter upoštevajte trenutne razmere na meji. Slovenija lahko na notranji meji s Hrvaško začasno izvaja nadzor, zato je pred potjo koristno preveriti veljavna pravila in morebitne omejitve.
Največja prednost te smeri se pokaže v trenutku, ko navigacija na zagrebški obvoznici obarva cesto rdeče. Tedaj lahko voznik namesto čakanja izbere mirnejšo pot skozi Belo krajino in se na A1 vključi šele pri Bosiljevu, tik pred razcepom za Dalmacijo.
