Krompir, ki ste ga pred nekaj tedni pospravili v shrambo ali klet, bi moral brez večjih težav zdržati precej časa. Kljub temu se lahko že ob koncu avgusta ali v začetku septembra na gomoljih pojavijo prvi poganjki. To ne pomeni nujno, da je s krompirjem kaj narobe. Pogosto so razlog pogoji v prostoru, kjer ga hranimo.
Največ težav povzročijo tri stvari: previsoka temperatura, svetloba in neprimerna vlaga oziroma slabo kroženje zraka. Že ena od njih lahko bistveno skrajša čas, v katerem krompir ostane čvrst in primeren za uporabo.
Previsoka temperatura hitro prebudi gomolje
Prva stvar, ki jo je vredno preveriti, je temperatura shrambe. Krompir po spravilu sicer preide v obdobje mirovanja, vendar to ni trajno. V toplejšem prostoru se procesi v gomolju pospešijo in oči začnejo prej odganjati.
Težava je pogosta predvsem v shrambah, ki so poleti precej tople, v kleteh ob kurilnici ali v prostorih, kjer temperatura čez dan močno niha. Če je krompir shranjen v stanovanju ali kuhinjski shrambi, je kaljenje praviloma še hitrejše.
Za daljše shranjevanje potrebuje hladen prostor, ki pa ne sme zmrzovati. Pomembna je tudi čim bolj enakomerna temperatura. Pogosta nihanja med hladnimi nočmi in toplimi dnevi krompirju ne koristijo.
Svetloba je drugi pogost krivec
Krompir je najbolje hraniti v temi. Če do gomoljev redno prihaja dnevna svetloba, se lahko začne njihova površina zeleno obarvati. Hkrati svetloba ni primerna niti za dolgotrajno skladiščenje.
KAJ JA in KAJ NE? Zato prozorne plastične škatle, odprte košare ob oknu ali vreče na svetlem hodniku niso najboljša izbira. Bolj primerne so lesene gajbice, kartonske škatle z odprtinami ali druge zračne posode, ki krompir ščitijo pred svetlobo. Če uporabljate zaboj, ga lahko prekrijete z zračnim materialom, vendar pretoka zraka ne smete povsem zapreti.
Preveč vlage povzroča druge težave
Tretji pogoj je nekoliko bolj zapleten. Krompir ne mara zelo suhega prostora, saj začne izgubljati vodo, se gubati in mehčati. Po drugi strani pa tudi zelo vlažna in zatohla klet ni dobra.
Če se okoli krompirja nabira kondenz ali če so gomolji dolgo mokri, se poveča tveganje za gnitje in razvoj plesni.
Zato krompirja pred shranjevanjem praviloma ne peremo. Zemljo, ki se ga še drži, pustimo, če ni mokra oziroma blatna.
Pomembno je tudi zračenje. Krompir naj ne bo stlačen v popolnoma zaprto plastično vrečo. Mnogo bolje se obnesejo mrežaste vreče, lesene gajbice ali zaboji z odprtinami.
En slab krompir lahko hitro pokvari še druge
Shranjeni krompir je smiselno vsakih nekaj tednov pregledati. Odstranite gomolje, ki so mehki, mokri, poškodovani ali kažejo znake gnitja. Posebej pozorni bodite na krompir, ki je bil med pobiranjem poškodovan z vilami ali motiko, saj se takšni gomolji praviloma slabše skladiščijo.
Če so se pojavili le kratki kalčki, krompir še ni nujno za odpad. Kalčke lahko odstranite, gomolj pa pred pripravo dobro pregledate.
Močno zelenega, zelo mehkega ali izrazito nakaljenega krompirja pa ni smiselno hraniti še več tednov.
Če krompir letos kali občutno prej kot običajno, zato najprej ne iščite težave v sorti ali letini. Stopite v shrambo in preverite tri osnovne stvari: ali je prostor dovolj hladen, ali je krompir res v temi in ali lahko okoli njega kroži zrak. Prav ti pogoji pogosto odločijo, ali bo zaloga zdržala nekaj tednov ali več mesecev.
