Kurilna sezona v Sloveniji nima določenega datuma začetka. Ključna je zunanja temperatura: ko je v drugi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C, je naslednji, četrti dan prvi dan kurilne sezone. Tako začetek kurilne sezone opredeljuje Agencija RS za okolje.
To pomeni, da eno samo hladno jutro ali mrzel večer še ne pomenita začetka kurilne sezone. Prav tako ni odločilna najnižja jutranja temperatura. Spremlja se temperatura ob 21. uri tri večere zapored.
Pravilo 12 stopinj si je najlažje zapomniti
Primer je preprost. Če meteorološka postaja v ponedeljek ob 21. uri izmeri 11 °C, v torek 12 °C in v sredo 10 °C, je pogoj izpolnjen. Četrtek se šteje za prvi dan kurilne sezone.
Tudi natanko 12 °C šteje. ARSO namreč uporablja pogoj, da mora biti temperatura nižja ali enaka 12 °C.
Pravilo lahko strnemo tako:
1. večer: ≤ 12 °C
2. večer: ≤ 12 °C
3. večer: ≤ 12 °C
naslednji dan: začetek kurilne sezone
Če je denimo drugi večer ob 21. uri 13 °C, zaporedje treh ustrezno hladnih večerov ni doseženo.
Takšna metoda ni zamišljena kot ukaz vsakemu gospodinjstvu, kdaj mora vključiti radiatorje. ARSO pojasnjuje, da z njo med drugim simulira ravnanje toplarn in večjih kurišč.
Zakaj se kurilna sezona ne začne povsod istočasno?
Slovenija ima precej različne podnebne razmere. Hladen večer v višje ležečem kraju še ne pomeni, da so enake temperature tudi na Primorskem.
Zato ne moremo govoriti o enem dnevu, ko bi se po vsej Sloveniji hkrati začela kurilna sezona. Podatki ARSO za različne kraje kažejo precejšnje razlike v njenem trajanju.
Eko sklad in mreža ENSVET pojasnjujeta, da se kurilna sezona običajno začne konec septembra ali v začetku oktobra, dejanski začetek pa je odvisen od vremenskih razmer.
Zato lahko pride tudi do položaja, ko se ljudje v hladnejšem delu države že redno ogrevajo, drugod pa ogrevanja še skoraj ne potrebujejo.
Ali moramo do uradnega začetka čakati z ogrevanjem?
Ne. Pravilo 12 °C je predvsem meteorološka oziroma računska opredelitev kurilne sezone. Ne pomeni, da v lastni hiši pred tem datumom ne smete vključiti ogrevanja.
V praksi se odločamo glede na temperaturo v prostoru, lastnosti stavbe in potrebe ljudi, ki v njej živijo. Slabše izolirana hiša se lahko po nekaj hladnih dneh ohladi precej hitreje kot dobro izolirana novogradnja.
Podobno velja za konec sezone. Ni koledarskega dne, ko bi morali vsi v Sloveniji hkrati ugasniti ogrevanje.
Pri stanovanjskih blokih in daljinskem ogrevanju je treba upoštevati še način upravljanja konkretnega sistema oziroma stavbe. Zato meteorološkega začetka kurilne sezone ne gre zamenjevati z odločitvijo upravnika ali delovanjem posameznega sistema ogrevanja.
Kako se določi konec kurilne sezone?
ARSO ima določeno tudi nasprotno pravilo. Kurilna sezona se konča, ko je zunanja temperatura ob 21. uri zadnjič v sezoni tri dni zapored višja od 12 °C. Tretji tak dan je zadnji dan kurilne sezone, naslednji pa je že zunaj nje.
Pri tem je zanimiva majhna, a pomembna razlika. Za začetek šteje temperatura 12 °C ali manj, za konec pa mora biti temperatura višja od 12 °C.
Pred prvim resnim ogrevanjem preverite radiatorje in peč
Za gospodinjstva je bolj kot sam uradni datum pomembno, da je ogrevalni sistem pripravljen, preden ga začnejo redno uporabljati.
Eko sklad in ENSVET pred kurilno sezono priporočata pregled oziroma po potrebi servis kotla. Pri radiatorjih lahko uporabnik preveri, ali jih je treba odzračiti. Klokotanje je lahko znak zraka v sistemu, kar poslabša njegovo delovanje. Smiselno je preveriti tudi zalogo energenta in druge elemente, pomembne za varno delovanje ogrevanja.
Če vas torej zanima, ali se je kurilna sezona v vašem kraju že začela, ne glejte samo jutranjih temperatur. Ključni so trije zaporedni večeri in temperatura ob 21. uri: 12 °C ali manj.
