Marsikateri slovenski obiskovalec Hvara je že slišal za Paklene otoke. Ime zveni udarno, skoraj dramatično, zato ni presenetljivo, da si ga veliko ljudi v glavi hitro prevede po svoje. Iz Paklenih otokov nastanejo Peklenski otoki. Tak prevod se zdi logičen, ker beseda na prvi pogled res spominja na pekel. A prav tu nastane napaka, ki se je med turisti že močno prijela.
V resnici ti otoki nimajo nobene zveze s peklom. Pravilneje je govoriti o Paklinskih otokih oziroma razumeti, da ime izhaja iz besede paklina, to je smola, s katero so nekoč premazovali čolne in ladje. Ta podatek ni le jezikovna zanimivost, ampak del stare pomorske zgodovine Hvara in njegove okolice. Prav zato je škoda, da se med Slovenci še vedno tako pogosto uporablja napačna razlaga.
Ime, ki zavaja že ob prvem poslušanju
Na prvi posluh se zdi skoraj samoumevno, da beseda Pakleni pomeni nekaj, povezano s peklom. To je eden tistih primerov, kjer zven besede zavede bolj kot njen resnični pomen. V turističnih pogovorih in celo v nekaterih prevodih se zato pojavlja izraz Peklenski otoki, čeprav je vsebinsko zgrešen.
Težava ni le v napačnem prevodu, ampak tudi v napačni predstavi, ki jo tak prevod ustvarja. Pekel v imenu namiguje na nekaj divjega, nevarnega ali morda celo strašljivega. Otoki pri Hvaru pa imajo ime, povezano s povsem praktično in pomorsko zgodbo.
Paklina je smola, ne pekel
Beseda paklina označuje smolo oziroma smolnato snov, ki je bila v preteklosti pomembna za premazovanje lesenih plovil. S tem so čolne in ladje zaščitili pred vodo in propadanjem. To je bil pomemben del pomorskega življenja, posebej v prostoru, kjer so bili leseni čolni vsakdanja nuja, ne le prevozno sredstvo za prosti čas.
Ime ima korenine v uporabnosti, ne v mitologiji
To je pomembna razlika. Ime ni nastalo iz ljudske strašljive zgodbe, ampak iz konkretne rabe naravnega materiala. Prav to ga naredi še bolj zanimivega.
PREBERI ŠE: Je plaža Sveti Luka pri Jelsi na Hvaru najbolj spregledan biser otoka?
Otoki so bili povezani z lesom, čolni in obstojnostjo
Paklinski otoki ležijo pred Hvarom in danes veljajo za eno najlepših območij za izlete, kopanje in plovbo. A njihova podoba iz preteklosti je bila precej bolj delovna kot razglednična. Ljudje so tam nabirali smolo in jo uporabljali pri zaščiti čolnov ter ladij. Tak premaz je lesu pomagal, da je zdržal dlje in bil bolje pripravljen na stalni stik z morjem.
To pomeni, da ime otokov ni okrasna beseda, ampak sled nekdanjega načina življenja. Takšna imena so na Jadranu pogosta. Povezana so z rabo prostora, z naravnimi viri ali z opravilom, ki je bilo za lokalno skupnost pomembno.
Turistična slika je izrinila stari pomen
Danes ljudje na Paklinske otoke ne prihajajo zaradi smole, ampak zaradi zalivov, čistega morja, restavracij in izletov s čolni. Prav zato se je prvotni pomen imena začel izgubljati. Beseda ostaja, razlaga pa se je v marsikateri glavi poenostavila v nekaj bolj dramatičnega.
Napačen prevod se hitro prime, ker zveni privlačno
Peklenski otoki zvenijo močno in zapomnljivo. To je verjetno eden od razlogov, da se tak izraz tako zlahka širi. A lep zven še ne pomeni, da je prevod pravilen.
Mnogi Slovenci to zamešajo, ker je bližnjica preveč mamljiva
Slovenski gostje na Hvaru pogosto iščejo preproste razlage in hitre prevode. Prav pri imenih krajev je to zelo pogosta navada. Beseda se sliši znano, zato jo človek avtomatično poveže z nečim, kar že pozna. Pri Paklenih otokih je ta bližnjica posebej mamljiva, ker je povezava s peklom skoraj samodejna.
Toda prav tu se splača narediti korak nazaj. Ime otokov je lep primer, kako lahko površinski prevod popolnoma zgreši zgodovinski pomen. V takih primerih ne gre le za jezik, ampak tudi za spoštovanje lokalne zgodbe.
Paklinski otoki bi bil vsebinsko precej bližji izraz
Če bi želeli pomen prenesti bolj pošteno, bi bil izraz Paklinski otoki veliko bližje izvoru. Morda ni tako udaren za turistično uho, je pa bistveno bolj smiseln in zgodovinsko natančen.
Hvar skriva več takih podrobnosti, kot se zdi na prvi pogled
Prav ta primer lepo pokaže, kako hitro lahko turistična govorica zamegli pomen kraja. Hvar in njegovo otočje nista le prostor lepih plaž in poletnih fotografij. Sta tudi prostor zgodovine, pomorstva, dela in besed, ki imajo korenine v nekdanji rabi prostora.
Paklinski otoki zato niso le lepo ime za izlet z barko. So del spomina na čas, ko je bila smola pomembna dobrina in ko je morje od ljudi zahtevalo precej več ročnega znanja, kot ga zahteva danes.
Napačna predstava se popravi hitro, ostane pa dlje
Dovolj je en sam pravilen podatek, pa ime dobi povsem novo težo. Potem ga človek ne sliši več enako.
Na Hvar ne pridemo le po razgled, ampak tudi po zgodbo
Pakleni otoki niso Peklenski otoki. To ni majhna jezikovna opomba, ampak popravek, ki odpre precej zanimivejšo razlago. Ime je povezano s paklino, s smolo, z lesenimi čolni in z načinom, kako so ljudje nekoč skrbeli, da so njihova plovila zdržala dlje. To je zgodba o delu, spretnosti in pomorski iznajdljivosti, ne pa o peklu.
Prav zato je vredno, da to razliko poznamo. Ne le zato, da bomo ime pravilneje razumeli, ampak tudi zato, ker otoki s tem postanejo nekaj več kot le lepa kulisa za poletni izlet. Postanejo prostor s pomenom. In takšni kraji običajno ostanejo v spominu veliko dlje kot tisti, ki jih poznamo le po napačno prevedenem imenu.
