Vožnja od mejnega prehoda Obrežje proti Zagrebu se je za številne slovenske voznike spremenila že nekaj kilometrov pred hrvaško prestolnico. Namesto običajnega nadaljevanja po dveh ločenih voziščih jih med priključkoma Sveta Nedelja in Zagreb zahod pričakajo zoženi pasovi, betonske ovire in promet iz nasprotne smeri.
Nova ureditev ni kratkotrajna zapora, ki bi jo cestne službe odstranile po nekaj dneh. Sanacija vozišča se je začela 28. julija, dela pa naj bi po načrtih trajala vse do 3. oktobra 2026. To pomeni, da bo spremenjena prometna ureditev zaznamovala preostanek poletne turistične sezone, začetek šolskega leta in prve tedne jeseni.
Odsek je pomemben tudi za slovenske potnike. Po njem se vozijo tisti, ki iz smeri Bregane nadaljujejo proti Zagrebu, Slavoniji ali proti povezavi z avtocesto A1 v smeri Karlovca in Dalmacije.
Celoten promet so prestavili na vozišče proti Bregani
Dela potekajo na avtocesti A3 med priključkoma Sveta Nedelja in Zagreb zahod, približno med 12. in 15. kilometrom avtoceste. Zaprto je vozišče v smeri Lipovca, promet v obe smeri pa je preusmerjen na drugo polovico avtoceste, ki je sicer namenjena vožnji proti Bregani.
V vsaki smeri sta voznikom na voljo po dva zožena prometna pasova. Na papirju se zato morda zdi, da večjih težav ne bi smelo biti, vendar je dejanska pretočnost takšne ureditve občutno slabša. Manjša širina pasov, nižja hitrost, promet iz nasprotne smeri in pogostejše zaviranje hitro povzročijo val upočasnjevanja.
Hrvaški avtoklub opozarja, da je na tem delu avtoceste zaradi povečane gostote mogoče pričakovati zastoje in kolone. Najbolj obremenjena naj bi bila jutra, popoldnevi in konci tedna, ko je promet lahko gost skozi ves dan.
Dva pasova še ne pomenita tekočega prometa
Zožena pasova omogočata, da avtocesta ostaja odprta, vendar že manjša motnja hitro zmanjša njeno zmogljivost. Dovolj je počasnejše vozilo, nenadno zaviranje ali previdnejša vožnja mimo gradbene mehanizacije.
Dodaten pritisk ustvarjajo vozniki, ki se tik pred zožitvijo premikajo iz enega pasu na drugega. Vsaka takšna menjava sproži nova zaviranja, kolona pa se lahko začne več kilometrov pred samim gradbiščem.
Posebno previdni morajo biti vozniki avtodomov, počitniških prikolic in širših dostavnih vozil. Pasovi so ožji od običajnih, ob njih pa so lahko postavljene trdne varnostne ovire. Pogled mora ostati na cesti, razdalja do vozila pred nami pa nekoliko večja.
Največ težav ob povratkih s hrvaške obale
Odsek med Sveto Nedeljo in zahodnim delom Zagreba je prometno obremenjen tudi brez gradbišča. Tu se združujejo vsakodnevne vožnje prebivalcev zagrebškega območja, tranzitni promet in vozila, ki prihajajo iz Slovenije ali se vračajo proti njej.
Petkovo popoldne lahko prinese povečan promet v smeri morja in notranjosti Hrvaške, nedelja pa praviloma okrepi tok v nasprotno smer. Dodatne obremenitve se pojavijo ob praznikih, izmenah turistov ter večjih prireditvah v Zagrebu.
HAK v aktualnem poročilu posebej izpostavlja možnost kolon ob koncih tedna skozi ves dan. Za voznika to pomeni, da zgolj zgodnejši odhod ni vedno zagotovilo za povsem prazno cesto, lahko pa zmanjša verjetnost, da bo na kritični odsek prispel sredi največjega vala.
Prometno stanje se lahko spremeni že med vožnjo. Kolona, ki je ob odhodu še ni bilo, se lahko pojavi zaradi prometne nesreče, okvare vozila ali nenadnega povečanja števila avtomobilov.
Kaj lahko naredijo vozniki iz Slovenije
Najkoristnejša priprava se začne še pred domačim pragom. Voznik naj preveri prometno stanje na hrvaških avtocestah, razmere na mejnem prehodu in predvideni čas prihodov na območje Zagreba. Navigacija naj bo vključena tudi na znani poti, saj lahko pravočasno opozori na hitro rastočo kolono.
Rezervo goriva je smiselno urediti pred vstopom v zastoj. Enako velja za vodo, posebno ob vročih dneh in potovanju z otroki ali starejšimi potniki. Nekaj dodatnih minut postanka je precej prijetnejših od čakanja v počasi premikajoči se koloni brez pijače.
Vožnja po lokalnih cestah ni vedno hitrejša rešitev. Ob večjih zastojih se del prometa preseli skozi naselja, kjer nastanejo nova ozka grla, semaforji in dolge vrste. Obvoz se splača predvsem takrat, kadar ga navigacija predlaga na podlagi aktualnih podatkov, ne zgolj zaradi občutka, da mora biti stranska cesta praznejša.
Gradbišče bo ostalo tudi po koncu glavne sezone
Prve septembrske ohladitve ne bodo pomenile tudi konca omejitev. Predvideni zaključek del je šele 3. oktobra, zato bodo na spremenjeno ureditev naleteli tudi vozniki, ki se bodo jeseni odpravljali proti Zagrebu ali naprej po Hrvaški. HAK za celotno obdobje navaja zaprtje vozišča proti Lipovcu ter dvosmerno vožnjo po dveh zoženih pasovih v vsako smer.
Nekaj potrpežljivosti bo zato postalo del poti. Nenadno pospeševanje po nekaj metrih prostega prostora ne prinese občutnega prihranka, povečuje pa nevarnost naleta. Enakomerna hitrost, dovolj velika varnostna razdalja in pravočasno razvrščanje pomagajo, da promet skozi zožitev teče brez dodatnih zapletov.
Največ lahko voznik pridobi še pred odhodom: z izbiro manj obremenjene ure, preverjanjem razmer in nekaj časovne rezerve. Na poti proti Zagrebu bo do začetka oktobra prostor za improvizacijo precej omejen.
