Pogled na rastlino ob začetku septembra hitro sproži dvom. Paprike so velike, čvrste in videti zrele, vendar ostajajo zelene. Jih je bolje pobrati, preden se vreme spremeni, ali jim nameniti še nekaj dni na soncu?
Če so plodovi zdravi, rastlina pa ima dovolj listov in ni izpostavljena izrazitemu mrazu, jih je praviloma smiselno še pustiti na njej. Paprika razvije značilno končno barvo, več sladkobe in polnejši okus prav med zorenjem na rastlini. Zelene plodove pa lahko brez skrbi uporabimo že prej, saj zelena barva sama po sebi ne pomeni, da paprika ni užitna.
Odločitev je letos nekoliko lažja tudi zaradi vremena. Dnevne temperature bodo ostale dovolj visoke, da imajo paprike še možnost nadaljevati zorenje.
Zelena barva še ne pomeni, da je s papriko kaj narobe
Večina sladkih paprik najprej doseže polno velikost v zeleni barvi, nato pa se glede na sorto obarva rdeče, rumeno, oranžno, vijoličasto ali rjavkasto. Zelena paprika je zato pogosto že primerna za pobiranje, čeprav še ni dosegla končne stopnje zrelosti.
Spreminjanje barve ni hitro. Paprika od cvetenja do polne obarvanosti glede na sorto in temperaturo potrebuje približno 35 do 45 dni. Hladnejše noči in oblačno vreme postopek upočasnijo, nekaj toplih in svetlih dni pa ga lahko opazno pospeši.
Pomembna je tudi sorta. Nekatere paprike ostanejo zelene zelo dolgo, pri drugih se sprememba začne z majhno rumeno, oranžno ali rdečo liso. Če ne poznate sorte, opazujte predvsem velikost, čvrstost in površino ploda. Polno razvita paprika mora biti napeta, gladka in brez mehkih ali udrtih mest.
Katere plodove pustiti in katere pobrati?
Na rastlini pustite velike, zdrave in čvrste paprike, pri katerih se že kaže prva sprememba barve. Prav tako lahko še počakajo nekoliko manjši plodovi, če je rastlina zdrava in ima dovolj listne mase. Sončni dnevi jim bodo koristili, vendar zaradi tega ni treba odstranjevati listov okoli njih.
Listi papriko oskrbujejo z energijo in jo ščitijo pred sončnim ožigom. Nenadoma razkrit plod lahko v močnem poznopoletnem soncu dobi svetle, belkaste lise. Rastlino lahko le nekoliko uredite, če je zelo gosta, obsežno odstranjevanje zdravih listov pa zorenja ne bo izboljšalo.
Najprej poberite paprike, ki so dosegle želeno velikost in jih nameravate uporabiti zelene. Odstranite tudi razpokane, poškodovane ali mehke plodove, saj se lahko ob vlagi hitro začnejo kvariti. Pobiranje je smiselno tudi pred napovedanim daljšim hladnim in deževnim obdobjem ali ob nevarnosti slane.
Ploda ne trgajte z močnim vlečenjem, ker se lahko odlomi veja. Pecelj prerežite s čistimi škarjami ali nožem in na papriki pustite njegov krajši del. Tako bo manj možnosti za poškodbo rastline in samega ploda.
Zalivanje naj bo zmerno, vendar enakomerno
Paprike v zadnjem delu zorenja ne potrebujejo vsakodnevnega zalivanja po urniku. Pred zalivanjem s prstom preverite zemljo nekaj centimetrov pod površino. Če je tam še vlažna, počakajte. Suha zgornja plast sama ne pomeni, da koreninam že primanjkuje vode.
Ob suhi zemlji zalijte temeljito ob vznožju rastline, nato pa pustite, da se prst nekoliko osuši. Priporočamo enakomerno oskrbo z vodo, saj velika nihanja povečajo možnost težav s plodovi. Rahlo zmanjšanje vode po tem, ko paprika doseže polno velikost, lahko spodbudi zorenje, namerno močno izsuševanje pa rastlino le obremeni.
Z dodatnim gnojenjem z veliko dušika ne pretiravajte. Rastlina bi lahko razvijala nove liste in poganjke namesto usmerjanja energije v obstoječe plodove. Pomembnejši so toplota, dovolj svetlobe in mirna, enakomerna nega.
Pobrana zelena paprika se lahko v toplem prostoru še nekoliko obarva, vendar bo praviloma slajša in izrazitejšega okusa, če spremembo barve dokonča na rastlini. Dokler ostaja vreme toplo in so plodovi zdravi, se zato z obiranjem vseh paprik naenkrat ne mudi. Pridelek pregledujte vsak dan in pobirajte postopoma, od najbolj razvitih oziroma poškodovanih plodov do tistih, ki potrebujejo še nekaj sončnih dni.
