Podnevi Lastovo obiskovalca pritegne z zalivi, borovimi gozdovi, kamnitimi hišami in občutkom odmaknjenosti od živahnejših jadranskih krajev. Njegova manj znana posebnost pa se pokaže šele po sončnem zahodu. Takrat nad otokom ostane zelo malo umetne svetlobe, zato se razkrije nočno nebo, kakršnega prebivalci večjih mest skoraj ne poznajo več.
Slovenska astrofotografa Herman Mikuž in Andrej Mohar sta po obisku leta 2008 ocenila, da ima Lastovo zaradi svoje lege verjetno eno najboljših nebes za astronomsko opazovanje v Evropi. Oddaljenost od velikih mest, odprto morje in razmeroma skromna poseljenost ustvarjajo pogoje, v katerih se nad otokom pokaže izjemno veliko zvezd.
Lastovo tako ni zanimivo le za ljubitelje mirnega dopusta. Postaja tudi cilj popotnikov, ki želijo zvečer ugasniti telefon, poiskati temen prostor ob morju in prvič zares pogledati proti nebu.
Zakaj je nebo nad Lastovom tako temno
Lastovo leži daleč od večjih mestnih središč in njihovih svetlobnih kupol. Umetna svetloba iz Splita, Dubrovnika in drugih obalnih mest je dovolj oddaljena, da ne prekrije celotnega neba. Otok je obdan z morjem, v njegovi bližini pa ni večjih industrijskih območij, avtocest ali gosto poseljenih obalnih pasov.
Pomembno vlogo ima tudi javna razsvetljava. Na otoku so stare svetilke zamenjali z 235 svetilkami, katerih svetlobni snop je usmerjen proti tlom. S tem so zmanjšali uhajanje svetlobe navzgor in ohranili temnejše nebo nad naselji.
Svetlobno onesnaženje nastane, kadar umetna svetloba sveti tja, kjer je ne potrebujemo, se odbija od površin ali se razprši v ozračju. Nad mesti zato nastane svetel sij, ki zakrije šibkejše zvezde. DarkSky International navaja, da je lahko nočno nebo nad urbanimi območji več stokrat svetlejše od naravno temnega neba.
Na Lastovu je ta učinek občutno manjši. Uradna turistična organizacija otok predstavlja kot eno najmanj svetlobno onesnaženih območij, kjer je nočno nebo še vedno pomemben del naravne izkušnje.
>>> PREBERI TUDI: Kateri hrvaški otok izbrati glede na to, kaj imate najraje na dopustu?
Lastovo nima uradnega naziva mednarodnega parka temnega neba
Opis »najtemnejše nebo« ne pomeni, da ima Lastovo uradni certifikat organizacije DarkSky International. Na njenem trenutnem seznamu certificiranih hrvaških območij sta navedena Vrani kamen in Petrova gora–Biljeg, Lastova pa med njima ni.
Otok je sicer že gostil mednarodne simpozije in tabore, posvečene parkovom temnega neba. Tretji takšen dogodek je bil na Lastovu organiziran septembra 2010, kar potrjuje, da je območje že dolgo zanimivo za astronome in zagovornike odgovorne razsvetljave.
Natančneje je zato zapisati, da ima Lastovo eno najtemnejših in najbolje ohranjenih nočnih nebes na Jadranu, ne pa, da je uradno razglašeno za najtemnejši kraj Evrope.
Kaj lahko opazujemo brez teleskopa?
Ob jasni noči je največja razlika vidna že s prostim očesom. Zvezde niso razporejene le v nekaj znanih ozvezdjih, temveč zapolnijo skoraj vse nebo. Poleti se lahko pokaže tudi svetel pas Rimske ceste, ki se razteza čez nebesni svod.
Iz temnejših zalivov in višjih točk je mogoče opazovati utrinke, satelite ter svetlejše planete. Posebej zanimive so noči okoli meteorskih rojev. Avgustovski Perzeidi so priljubljeni zato, ker se pojavijo v času toplih poletnih večerov, vendar je končni vtis močno odvisen od oblačnosti in Lunine svetlobe.
Teleskop za prvi obisk ni nujen. Že manjši daljnogled lahko pokaže več zvezdnih kopic in podrobnosti na Luni, medtem ko se oči na popolno temo privajajo približno dvajset minut. Svetel zaslon telefona ta proces hitro prekine.
Najboljši večer se začne z ugasnjeno lučjo
Najprimernejša je jasna noč brez močne mesečine. V času polne Lune je pokrajina sicer lepo osvetljena, vendar svetloba zakrije velik del šibkejših zvezd. Za opazovanje Rimske ceste so boljši dnevi okoli mlaja.
Dobro mesto je mogoče najti zunaj naselij, stran od cestnih svetilk in pristanišč. Zaradi skalnatega terena je smiselno pot preveriti še podnevi ter s seboj vzeti svetilko z rdečo svetlobo, ki manj moti prilagajanje oči.
Lastovo podnevi ponuja podobo mirnega jadranskega otoka. Ponoči pa pokaže nekaj vse redkejšega: pogled v nebo brez izrazitega mestnega sijaja. Prav zato utegne večer pod zvezdami ostati močnejši spomin kot marsikatera plaža.
