Češnje imajo v domači kuhinji kratek, skoraj nestrpen trenutek. Najprej jih čakamo, nato jih nekaj dni nosimo v skledah na mizo, potem pa se nenadoma zgodi tisto, kar pozna vsak, ki ima doma češnjo ali dobi večji zaboj zrelih sadežev. Češnje so povsod. V hladilniku, na pultu, v skledi za zajtrk, v rokah otrok, v vrečki za sosede. Del jih je že popolnoma zrel, nekaj jih bo treba porabiti še isti dan.
Višek češenj ni težava, če se ga lotimo pravočasno. Najslabše je čakati, da sadeži izgubijo napetost, potem pa iz njih na hitro kuhati nekaj, česar pravzaprav nismo načrtovali. Češnje so najbolj hvaležne takrat, ko jih razdelimo po namenu: nekaj za takojšnjo sladico, nekaj za zimo, nekaj za omako, nekaj za zamrzovalnik in nekaj za sok ali sirup.
Najprej ločite najlepše sadeže od tistih za kuhanje
Preden iz češenj nastane recept, je dobro narediti majhno selekcijo. Najlepše, čvrste in nepoškodovane češnje so najboljše za sveže uživanje, dekoracijo sladic ali zamrzovanje. Mehkejše, zelo zrele in rahlo poškodovane sadeže je bolje porabiti za kuhanje, omako, sirup ali nadev.
Ta korak se morda zdi nepomemben, vendar odloči o okusu. Prezrele češnje imajo pogosto več sladkobe, a manj svežine. V piti ali omaki so odlične. V zamrzovalniku pa se bolje obnesejo čvrstejši sadeži, saj po odtajanju ohranijo boljšo obliko.
Razkošje se začne z izkoščičevanjem
Pri večjih količinah češenj je izkoščičevanje najzamudnejši del. Najlažje gre z ročnim izkoščičevalnikom, lahko pa pomaga tudi slamica, tanjša palčka ali nastavek, s katerim koščico potisnemo skozi sadež. Delo se splača opraviti takoj, saj so pripravljene češnje veliko bolj uporabne.
1. Hitra češnjeva pita za dan, če sadeži ne morejo več čakati
Pita je ena najboljših rešitev za češnje, ki so že zelo zrele. Ne zahteva popolnih sadežev, prenese nekaj soka in v kuhinji ustvari tisti vonj, zaradi katerega se višek sadja spremeni v prednost.
Za preprosto različico potrebujete krhko testo, izkoščičene češnje, malo sladkorja, žlico škroba, limonino lupinico in po želji ščepec cimeta. Škrob je pomemben, ker veže sok, ki ga češnje med peko spustijo. Če ga ni, se nadev lahko razlije in testo ostane mokro.
Majhen trik za boljši nadev
Češnje pred peko pustite deset minut s sladkorjem, nato odlijte del soka ali ga vmešajte s škrobom. Tako bo nadev sočen, a ne voden. Pita je odlična še mlačna, naslednji dan pa se lepo reže in je primerna tudi za piknik ali popoldansko kavo.
2. Češnjeva omaka za palačinke, jogurt, sladoled in meso
Češnjeva omaka je ena najbolj podcenjenih idej. Pripravljena je hitro, uporabna pa več dni. Izkoščičene češnje stresete v kozico, dodate malo sladkorja, nekaj limoninega soka in po želji kanček vanilje. Kuhate toliko časa, da sadeži spustijo sok in se delno zmehčajo.
Za sladice naj omaka ostane nežna in sadna. Za bolj odraslo različico lahko dodate ščepec popra ali nekaj kapljic balzamičnega kisa. Takšna omaka se presenetljivo dobro ujame tudi z raco, svinjino ali pečenim sirom.
Omaka reši tudi manj popolne češnje
Če imate sadeže, ki so premehki za zamrzovanje, a še vedno dobrega okusa, jih porabite za omako. V hladilniku zdrži nekaj dni, lahko pa jo nalijete v majhne posodice in zamrznete za poznejšo uporabo.
3. Zamrznjene češnje za zimo, smutije in pecivo
Zamrzovanje je najhitrejši način, da češnje ne končajo v smeteh. Najbolje je zamrzniti oprane, osušene in izkoščičene sadeže. Najprej jih razporedite po pladnju, da se ne dotikajo, nato jih zamrznjene presujte v vrečke ali posode. Tako se ne sprimejo v eno veliko kepo.
Zamrznjene češnje so uporabne za smutije, zavitke, biskvite, omake, ovsene kaše in kompote. Prednost je, da jih lahko uporabljate po pest, ne po cel zavoj. Za zimsko peko jih ni treba vedno odtajati, le računati je treba, da bodo spustile več tekočine.
4. Domač češnjev sirup ali sok za poletne dni
Češenj ni treba vedno spremeniti v marmelado. Iz njih lahko pripravite tudi sirup ali gostejši sok. Izkoščičene češnje kuhate z vodo, nato jih pretlačite in precedite. Dodate sladkor po okusu in limonin sok, nato tekočino še vročo nalijete v čiste steklenice.
Sirup je uporaben z vodo, mineralno vodo, limonado ali kot preliv za sladice. Njegova prednost je, da porabi veliko količino sadja, rezultat pa je bolj lahek in vsakdanji kakor gosta marmelada.
Manj sladkorja pomeni krajši rok
Če uporabite manj sladkorja, sirup hranite v hladilniku in ga porabite hitreje. Za daljše shranjevanje sta pomembna čistoča steklenic in dovolj vroče polnjenje. Pri domačih shrankih je varnost pomembnejša od želje po eksperimentiranju.
5. Češnjev drobljenec za sladico brez zapletenega recepta
Drobljenec je rešitev za vse, ki želijo sladico, a nimajo volje za valjanje testa. Na dno pekača stresemo izkoščičene češnje, jih rahlo sladkamo in dodamo malo limoninega soka. Po vrhu potresemo mešanico moke, masla, sladkorja in po želji ovsenih kosmičev ali mletih mandljev. Nato gre vse v pečico, dokler vrh ne postane zlato zapečen.
Ta sladica je hvaležna, ker dobro prenese različne količine sadja. Če je češenj več, uporabimo večji pekač. Če jih je manj, dodamo jabolko, marelice ali jagode. Drobljenec je najboljši še topel, z žlico jogurta, kisle smetane ali kepico vaniljevega sladoleda.
Češnje porabite takrat, ko so še polne okusa
Pri višku češenj je najpomembnejša hitrost. Sadeži ne čakajo dolgo, zato je dobro že prvi dan določiti, kaj bo šlo v pito, kaj v zamrzovalnik in kaj v lonec. Tako se izognemo zavrženemu sadju, obenem pa si podaljšamo sezono, ki je vedno prekratka.
Dober domači načrt ni zapleten. Najlepše češnje pojejte sveže ali zamrznite. Mehkejše skuhajte v omako. Večjo količino spremenite v sirup. Za sladico, ki ne zahteva natančnosti, pripravite drobljenec. Če ostane še ena skleda, naj gre v pito. Prav v tem je čar češenj: hitro izginejo, a če jih pravočasno ujamemo, lahko njihov okus ostane še dolgo po tem, ko drevo že odvrže zadnje peclje.
