Na številnih vrtovih je letos občutek enak: solata je dozorela hitreje, kot bi jo pričakovali sredi pomladi. Zgodnejši razvoj rastlin ni presenetljiv, saj vegetacijski zagon v Sloveniji močno določa niz zaporednih toplejših dni, ARSO pa tak prag opisuje kot večdnevno obdobje s temperaturami nad značilno mejo za začetek spomladanske rasti.
Za vrtičkarja to pomeni prijetno težavo. Gredice začnejo dajati pridelek prej, hladilnik pa hitro postane premajhen za vse glave, liste in šope, ki jih ni mogoče porabiti v dveh ali treh kosilih. Solata je občutljiva vrtnina. Hitro oveni, rada porjavi ob odvečni vlagi in izgubi hrustljavost že po kratkem nepravilnem shranjevanju. Prav zato ni pomembno le, kako jo poberemo, ampak predvsem, kaj naredimo v prvi uri po obiranju.
Najdlje zdrži tista solata, ki je ne utrudimo že na začetku
Sveže nabrana solata potrebuje mir, hlad in čim manj nepotrebnega prelaganja. Največ škode naredi toplota, ki ostane v listih po obiranju. Kmetijski strokovni nasveti zato poudarjajo hitro ohlajanje in visoko zračno vlago, saj se solata najbolje hrani pri približno 0 °C in pri 90 do 95 odstotni relativni vlagi. V takih razmerah lahko zdrži več tednov, doma pa se temu najbolj približamo v hladilniku, predvsem v predalu za zelenjavo.
Solate po obiranju ni dobro pustiti na kuhinjskem pultu, da bi “počakala na kasneje”. Veliko boljša poteza je, da jo najprej pregledamo, odstranimo poškodovane zunanje liste in jo spravimo na hlad. Če je zelo blatna, jo lahko nežno operemo, a le pod pogojem, da jo nato res dobro osušimo. Odvečna voda je glavni razlog, da listi postanejo sluzasti in mehki. Nasveti za domače shranjevanje se pri tem precej ujemajo: listnata zelenjava naj bo v hladilniku suha, ne narezana in zaščitena s papirnato brisačo, ki pobira kondenz.
Vlažna krpa pomaga, mokra posoda škodi
Doma se najbolje obnese preprost način. Celo glavo ali večje liste ovijemo v rahlo vlažno kuhinjsko krpo ali papirnato brisačo in jih nato položimo v posodo ali vrečko, ki ni povsem nepredušno zaprta. Rahla vlaga preprečuje izsuševanje, zmerno zračenje pa zavira nabiranje kapljic. Podoben pristop priporočajo tudi kulinarični nasveti za shranjevanje solate: listi naj ostanejo celi, po pranju pa dobro osušeni.
Prava razlika nastane že pri pobiranju
Jutranje obiranje je praviloma najboljša možnost. Takrat so listi čvrsti in manj utrujeni od sonca. Solato, ki jo poberemo v toplem delu dneva, veliko hitreje zmehča lastna toplota, zato se v hladilniku tudi slabše drži skupaj. Smiselno je pobrati le toliko, kolikor je bomo v nekaj dneh res porabili, preostanek pa pustiti na gredi, če je še lep in zdrav.
Cele glave imajo prednost pred narezanimi listi
Narezana solata izgublja svežino bistveno hitreje. Rezane površine začnejo rjaveti, listi pa se mehčajo. Bolje je hraniti celo glavo in jo natrgati tik pred pripravo obroka. Tudi domače kuhinjske izkušnje kažejo, da celi listi ostanejo dalj časa čvrsti in privlačni na pogled.
PREBERI ŠE: Solata bo ostala sveža do štiri tedne, če jo zavijete v ta kuhinjski pripomoček
Svežina v hladilniku ni naključje
Letošnja zgodnejša solata je lahko prijetna prednost, če jo znamo pravočasno umiriti. Hladen predal, suhi listi, nežno ovijanje in čim manj rezanja naredijo več kot zapleteni kuhinjski triki. Dober pridelek si zasluži tudi dober zaključek poti od vrta do krožnika.
Solata ni zahtevna, je pa občutljiva. Prav zato zdrži najdlje tam, kjer ji namenimo nekaj natančnosti. Če jo po obiranju hitro ohladimo, zaščitimo pred odvečno vlago in pustimo liste cele, lahko tudi pomladni presežek ostane prijetno hrustljav še nekaj dni dlje. Za domači vrt je to pogosto dovolj, da zgodnja bera ne postane hitenje, temveč užitek.
