V Mali Pirešici na območju Petrovč je v četrtek, 20. avgusta, nekaj pred polnočjo strela udarila v dve osebi, ki sta stali pod manjšim drevesom. Moški (46) je kljub hitri pomoči umrl na kraju dogodka. Drugega, prav tako 46-letnega moškega, so reševalci odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je bil lažje poškodovan.
Tragični dogodek znova opozarja, da drevo, tudi če je manjše, med nevihto ni varno zavetje. Najboljša zaščita pred strelo je zaprta stavba ali avtomobil s trdo streho in zaprtimi okni. Nadstrešek, šotor, vrtna uta ali prostor pod drevesom človeka pred udarom ne zaščitijo.
Zakaj je zavetje pod drevesom nevarno?
Strela praviloma išče pot med oblakom in tlemi, pri tem pa lahko zadene izpostavljeno drevo. Električni tok se lahko po udaru razširi po deblu, preskoči na človeka v bližini ali se razleze po površini tal. Nevaren zato ni samo neposreden udar v telo.
Oseba, ki se zadržuje ob deblu, je lahko poškodovana zaradi stranskega preskoka ali toka, ki po tleh potuje stran od mesta udara. Razlika v električni napetosti med nogama lahko povzroči, da tok steče skozi telo. Ležanje na tleh tveganje še poveča, saj je z mokro površino v stiku večji del telesa.
Samotno drevo na travniku je posebno izpostavljeno, vendar tudi skupina dreves ne zagotavlja popolne varnosti. Podatek, da sta se moška v Mali Pirešici zadrževala pod manjšim drevesom, zato ne pomeni, da bi bilo večje drevo varnejša izbira. Med grmenjem je treba poiskati zaprto zavetje.
Že prvi grom je znak za umik
Strela lahko udari tudi več kilometrov stran od območja najmočnejših padavin. Modro nebo v eni smeri ali dejstvo, da še ne dežuje, ne pomenita, da nevarnosti ni. Če slišimo grmenje, je nevihta že dovolj blizu, da nas lahko doseže strela.
Na prostem ne čakamo, da začne močno deževati. Dejavnost prekinemo in se odpravimo v bližnjo stanovanjsko, poslovno ali drugo zaprto stavbo. Varno začasno zavetje je tudi popolnoma zaprt avtomobil s trdo streho. Kabriolet, motor, traktor brez zaprte kabine in odprto vozilo ustrezne zaščite ne zagotavljajo.
In kaj lahkoi naredimo, če se znajdemo sredi nevihte na odprtem? Ostanite v zavetju najmanj 30 minut po zadnjem slišanem grmenju. Prav začetek in konec nevihte sta lahko varljiva, saj ljudje prezgodaj zapustijo varno mesto.
Kaj narediti, če nas nevihta preseneti na prostem?
Takoj zapustimo vrh hriba, greben, odprto igrišče, travnik, plažo ali drugo izpostavljeno območje. Umaknemo se iz vode ter od obale, kovinskih ograj, električnih vodov, drogov in večjih kovinskih predmetov. Dežnik sam po sebi ni glavni vzrok za udar, vendar držanje predmeta nad glavo na odprtem območju ni smiselno.
Šotor, odprta lopa, nadstrešek, avtobusna postaja in skalni previs niso varna zavetišča. Če zaprte stavbe ali avtomobila res ni mogoče doseči, se umaknemo z najvišje točke in proč od osamljenih dreves. Ne uležemo se na tla. Kot skrajni ukrep počepnemo z nogama skupaj, glavo spustimo in čim manjšo površino telesa izpostavimo stiku s tlemi. Tak položaj tveganje le nekoliko zmanjša, ne zagotavlja pa varnosti.
Člani skupine naj se razmaknejo, da en udar ali tok po tleh ne poškoduje vseh hkrati. Načrtovanje je zato pomembnejše od ukrepanja v zadnji minuti: pred izletom, kopanjem, delom na prostem ali večernim druženjem preverimo radarsko sliko in vremenska opozorila.
Poškodovanega po udaru strele se lahko dotaknemo
Človek, v katerega je udarila strela, v telesu ne zadržuje električnega naboja. Dotik je varen, hitra pomoč pa mu lahko reši življenje. Takoj pokličemo 112, preverimo odzivnost in dihanje ter upoštevamo navodila dispečerja.
Če oseba ne diha normalno, začnemo temeljne postopke oživljanja in uporabimo avtomatski defibrilator, če je na voljo. Strela lahko povzroči zastoj srca, opekline, poškodbe živčevja in poškodbe zaradi padca. Tudi človek, ki je po udaru videti dobro, potrebuje zdravniško oceno.
Dogodek v Mali Pirešici kaže, kako hitro se lahko iskanje zavetja pod bližnjim drevesom konča tragično. Ob prvem gromu ne iščemo prostora, kjer bomo ostali suhi, ampak kraj, ki nas bo zaščitil pred strelo
