Zimski meseci nas vsako leto opomnijo, da narava ne pozna milosti. A kadar temperature padejo globoko pod ledišče, ceste postanejo ledene drsalnice in veter reže do kosti, govorimo o nečem več kot le navadni zimi – govorimo o polarnem mrazu. Vremenski pojav v naši zmerno celinski klimi ni pogost, a ko se zgodi, nas pahne v razmere, ki so bolj značilne za daljne severne pokrajine, kjer je trda zima edina stalnica.
Kaj je polarni mraz?
Polarni mraz je izraz, ki se uporablja za skrajno nizke temperature, ki nastanejo zaradi prodora zelo hladnega polarnega zraka proti jugu. Gre za zračne mase, ki se oblikujejo nad Arktiko in deloma nad Sibirijo, kjer v dolgem zimskem obdobju zmrznjena tla, odsotnost sončne toplote in stalno nizke temperature ustvarjajo popolne pogoje za nastanek ekstremno hladnih zračnih mas. Ko se te mase zaradi spremembe v atmosferskih vzorcih premaknejo proti jugu, zajamejo dele Evrope, Azije ali Severne Amerike in povzročijo močan padec temperatur.
Ni pogost, a tudi ni neznanka
V Sloveniji polarni mraz ni pogost, a ni tudi neznanka. V zgodovini smo že večkrat doživeli obdobja, ko so temperature padle krepko pod -20 °C, v nekaterih dolinah in kotlinah pa celo pod -30 °C. Spomnimo se legendarne zime leta 1929, ko so v Babnem Polju izmerili rekordnih -34,5 °C. Tudi februar 2012 je postregel z izjemnim mrazom, ki je vztrajal skoraj dva tedna, povzročal velike težave in zamrznil številne reke ter jezera.
Kdaj nas doseže?
Kadar nas doseže polarni mraz, so posledice občutne na več ravneh. Promet ohromi zaradi poledice, vodovodne cevi pokajo pod pritiskom zamrznjene vode, električni vodi se lomijo pod težo ivja, ljudje pa se soočajo z zdravstvenimi tveganji, kot so ozebline in podhladitve. Veter, ki pogosto spremlja takšne prodore hladnega zraka, dodatno poslabša razmere, saj zniža občutek temperature – že pri -15 °C lahko močan veter povzroči občutek mraza, ki je enakovreden -30 °C.
Polarni vrtinec je ključen dejavnik
A zakaj pride do tako ekstremnih vremenskih pojavov? Ključen dejavnik je polarni vrtinec, obsežen krožni zračni tok okoli severnega pola, ki običajno zadržuje arktični zrak v polarnih regijah. Ko ta vrtinec oslabi ali se razdeli na več delov, se ledeni zrak izlije proti jugu. Če so razmere v Evropi ugodne, nas dosežejo sibirske hladne zračne mase, ki v nekaj dneh spremenijo blago zimo v pravo ledeno pravljico – ali pa pravo vremensko katastrofo, odvisno od perspektive. Vas zanimajo vremenski pregovori za februar?
V zadnjih letih vse več prodorov hladnega zraka
Zanimivo je, da se v zadnjih desetletjih pojavlja vse več polarnih prodorov v zmerne geografske širine. Nekateri znanstveniki povezujejo to s podnebnimi spremembami, saj segrevanje Arktike vpliva na stabilnost polarnega vrtinca in omogoča več tovrstnih anomalij. Čeprav nas globalno segrevanje usmerja v vedno toplejše zime, to ne pomeni, da polarnih mrazov ne bomo več doživljali – nasprotno, morda bodo celo pogostejši, le da bodo prihajali v bolj nepredvidljivih vzorcih.
Ko se naslednjič znajdemo v primežu polarnega mraza, si velja zapomniti, da gre za pojav, ki ga narava že tisočletja oblikuje in ki je del njene večne dinamike. Četudi nas preseneti in zmrazi do kosti, je prav ta nepredvidljivost tisto, kar vremenu daje njegov čar.
