Vožnja na morje se v slovenskih družinah pogosto začne že večer prej. Kovčki pri vratih, hladilna torba v kuhinji, otroci preveč vznemirjeni za spanje, odrasli pa z mislijo, da morajo na cesto čim prej, drugače bo vse izgubljeno. Nato pride znani prizor: alarm sredi noči, kava na hitro, tiha vožnja skozi naselje in upanje, da bo avtocesta prazna.
Toda najzgodnejši odhod ni vedno najboljši. Prav tako ni nujno, da je poznejši odhod udobnejši. Najmanj naporna vožnja na Jadran ni samo vprašanje gneče, ampak tudi utrujenosti, vročine, otrok, postankov, trajekta, prevzema apartmaja in voznikove zbranosti. Marsikdo se izogne koloni, a pride na cilj izčrpan. Drugi se naspi, nato pa obtiči v najtežjem delu dneva.
V nadaljevanju boste lahko izvedeli
- katera ura odhoda je pogosto najmanj naporna za družine,
- zakaj odhod ob treh zjutraj ni vedno najboljša rešitev,
- kako vročina spremeni občutek vožnje proti Jadranu,
- kdaj je smiselno računati na trajekt, apartma ali hotelsko prijavo,
- kako načrtovati postanke, da pot ne postane prva dopustniška kriza.
Najmanj naporna pot ni nujno najhitrejša
Pri načrtovanju poti na morje večina najprej pogleda razdaljo in predvideni čas vožnje. A navigacija ne vidi vsega. Ne ve, kako slabo ste spali. Ne ve, da otrok po dveh urah potrebuje stranišče. Ne ve, da bo voznik po petih urah nočne vožnje na soncu že precej utrujen. Prav tako ne ve, da apartma morda ne bo pripravljen pred 14. uro.
Zato je najboljša ura odhoda tista, pri kateri se ujameta promet in človeška vzdržljivost. Pri krajših poteh do Istre ali Kvarnerja je pogosto smiselno oditi zgodaj zjutraj, a ne nujno sredi noči. Pri daljših poteh v Dalmacijo je odločitev bolj zahtevna. Nočna vožnja lahko prinese manj prometa, vendar zahteva spočitega voznika.
Zelo zgodaj pomeni manj gneče, a več utrujenosti
Odhod med tretjo in četrto uro zjutraj ima eno jasno prednost: večino poti opravite pred najhujšo vročino in pred največjim prometom. To dobro deluje pri voznikih, ki gredo zgodaj spat, so vajeni vožnje in nimajo težav z zaspanostjo. Družine z majhnimi otroki tak odhod pogosto izberejo zato, ker otroci del poti prespijo.
Slabost se pokaže pozneje. Voznik je lahko ob prihodu na obalo že izčrpan, otroci pa se po spanju v avtu prebudijo polni energije. Če nastanitev še ni pripravljena, se družina znajde v najtežjem delu dneva brez pravega počitka. To ni vedno dober začetek dopusta.
Zlata sredina je pogosto zgodnje jutro
Za mnoge je najmanj naporna izbira odhod med peto in šesto uro zjutraj. Voznik dobi nekaj več spanja, cesta je še razmeroma mirna, največja vročina pa pride šele pozneje. Pri poti do severnega Jadrana to pogosto pomeni prihod pred opoldnevom. Pri poti v Dalmacijo pa je še vedno dovolj časa za daljše postanke in mirnejši ritem.
Ta ura je posebej primerna za tiste, ki se ne počutijo dobro pri nočni vožnji. Vožnja v jutranji svetlobi je za marsikoga manj naporna, preglednost je boljša, telo pa ni tako močno iztrgano iz naravnega ritma. Pomembno je, da se odhod ne spremeni v dirko. Bolje je oditi ob 5.30 spočit kot ob 3.30 z občutkom, da komaj držite oči odprte.
Pozni dopoldanski odhod ima samo eno prednost
Odhod po deveti uri zjutraj je udoben doma, manj udoben na cesti. Ni zgodnjega vstajanja, zajtrk je normalen, otroci niso zmedeni, prtljaga se lažje preveri. Toda pot se hitro premakne v vročino, gostejši promet in bolj živčne postanke. Avtoceste, mejni prehodi, bencinske črpalke in dostopi do trajektov so takrat že precej bolj obremenjeni.
Tak odhod ima smisel le, če pot ni dolga, če se želite izogniti jutranjemu stresu ali če nastanitev lahko prevzamete šele pozno popoldne. Za daljše vožnje v poletnih mesecih pa je to pogosto najbolj naporna možnost.
Dan v tednu lahko odloči več kot ura
Največja napaka je razmišljanje, da je ura odhoda edini dejavnik. Dan v tednu pogosto naredi večjo razliko. Sobote so v glavni sezoni najbolj obremenjene, petki popoldne so težavni zaradi rednega prometa in odhodov na vikend, nedelje v smeri proti domu pa imajo svoj povratni val.
Če imate možnost, izberite torek, sredo ali četrtek. Pot je običajno mirnejša, bencinske črpalke manj polne, pritisk na trajekte manjši, tudi voznik se lažje umiri. Dopust, ki se začne dan prej ali pozneje od večine, je pogosto precej manj naporen.
Trajekt spremeni celoten načrt
Pri otokih ura odhoda ni odvisna samo od ceste, temveč tudi od trajekta. Prepozen prihod v pristanišče lahko pomeni dolgo čakanje v vročini. Prezgoden prihod pa pomeni več ur posedanja ob avtomobilu. Najbolje je preveriti plovne rede, možne konice in realen čas poti z nekaj rezerve.
Pri trajektih je bolje imeti 45 do 90 minut varnostnega prostora kot loviti zadnjo minuto. Zamuda zaradi kratkega postanka ali kolone se pri trajektu hitro spremeni v dodatno uro ali dve čakanja.
>>> PREBERI ŠE: Ta trenutek na Jadranu Slovencem pove, da so končno na dopustu
Postanki niso izguba časa, ampak varnostna oprema
Veliko voznikov želi na morje priti čim hitreje. A pot brez postankov pogosto ni najkrajša, ker utrujenost zmanjša zbranost in poveča napetost v avtu. Kratek postanek na dve uri lahko spremeni celoten občutek poti. Otroci se razgibajo, voznik raztegne noge, potniki spijejo vodo, avto se prezrači.
Najboljši postanki niso najdaljši, ampak pravočasni. Petnajst minut v senci je lahko dovolj. Slabo je čakati, da so vsi že razdraženi, žejni, lačni ali zaspani. Takrat postanek ne popravi več poti, ampak samo gasi požar.
Voda naj bo v kabini, ne v prtljažniku
Poleti je pomembno, da imate vodo pri roki. Ne v prtljažniku pod kovčki, ampak v kabini. Enako velja za manjši prigrizek, vlažne robčke, pokrivalo in osnovne stvari za otroke. Vsako odpiranje natrpanega prtljažnika na soncu podaljša postanek in poveča živčnost.
Najboljši odhod je tisti, po katerem imate še kaj od dneva
Vožnja na morje ni športna disciplina. Cilj ni samo priti čim prej, temveč priti dovolj varno in dovolj spočito, da prvi dan ne izgine v glavobolu, prepiru in spanju na plaži. Zato je za večino družin najboljša izbira zgodnje jutro, približno med peto in šesto uro, z načrtovanimi postanki in realnim pričakovanjem prihoda.
Za dolge poti, trajekte in vroče dni je še pomembnejše, da ne lovite popolnega načrta. Promet se lahko spremeni, vreme tudi, otroci imajo svoj ritem, voznik pa svoje meje. Pametnejša pot ni vedno tista, ki jo navigacija prikaže kot najhitrejšo. Pogosto je to tista, po kateri na cilj pridete mirni, zbrani in brez občutka, da ste dopust začeli s preizkusom živcev.
