Pomfrit ima doma poseben status. Otroci ga imajo radi, odrasli si ga radi privoščijo ob mesu, ribah ali veliki skledi solate, hkrati pa se ga mnogi izogibajo, ker ga povezujejo z oljem, cvrtjem in težko hrano. Rešitev je preprostejša, kot se zdi: krompir lahko spečemo v pečici, brez globokega olja, rezultat pa je vseeno zlato zapečen, dišeč in prijetno hrustljav.
Skrivnost ni v zapletenem receptu, temveč v treh podrobnostih. Krompir mora biti suh, pečica dovolj vroča, koščki pa razporejeni v enem sloju. Če jih naložimo preveč na kup, se začnejo dušiti, ne peči. Takrat dobimo mehak krompir, ki sicer ni slab, a nima tistega občutka, zaradi katerega pomfrit izgine s krožnika še pred glavno jedjo.
Zakaj pečica lahko preseneti?
Domač pomfrit iz pečice ni kopija ocvrtega krompirja iz friteze, vendar ima svoje prednosti. Porabimo manj olja, vonj po cvrtju se ne razleze po kuhinji, priprava pa je precej manj naporna. Krompir narežemo, začinimo, razporedimo po pekaču in pečica opravi večino dela.
Najbolje se obnese krompir srednje velikosti, ki ga narežemo na enakomerne paličice. Debelina je pomembna. Pretanki koščki se lahko hitro izsušijo, predebeli ostanejo mehki. Zlata sredina so paličice, debele približno za prst.
Suh krompir je prvi pogoj za hrustljavost
Po pranju krompir dobro osušimo s kuhinjsko krpo ali papirnato brisačo. Vlaga na površini je eden glavnih razlogov, da se krompir v pečici ne zapeče lepo. Šele nato ga preložimo v večjo skledo, dodamo malo olivnega olja, sol, poper, česen v prahu in sušen drobnjak.
Začimbe naj se oprimejo vseh koščkov. Najlažje je, da krompir premešamo z rokami ali večjo žlico. Olja ne sme biti preveč. Potrebujemo ga toliko, da se površina rahlo lesketa, ne pa toliko, da krompir plava v maščobi.
Temperatura, ki naredi razliko
Pečico segrejemo na 210 stopinj Celzija. Pekač rahlo namastimo ali obložimo s papirjem za peko, nato krompir razporedimo v enem sloju. Med koščki naj bo nekaj prostora. Prav zrak med njimi pomaga, da se robovi zapečejo.
Pečemo od 20 do 25 minut, odvisno od vrste krompirja in debeline paličic. Na polovici peke krompir obrnemo, da se enakomerno zapeče z vseh strani. Prava barva je zlato rjava, vonj pa dovolj jasen znak, da se bliža trenutek serviranja.
Česen in drobnjak za domač okus
Česen v prahu je pri takem pomfritu bolj praktičen kot svež česen, saj se svež v vroči pečici hitro zažge in lahko postane grenak. Sušen drobnjak doda prijeten zeliščni vonj, ki se lepo ujame s krompirjem, mesom z žara ali jogurtovo omako.
Za bolj svež okus lahko pečen krompir na koncu potresemo še z malo svežega drobnjaka ali peteršilja. Sol je najbolje dodati zmerno, saj jo lahko po peki vedno še popravimo.
Najboljši je takoj iz pečice
Pomfrit iz pečice ne mara čakanja. Najboljši je takoj, ko pride iz pekača, še vroč in hrustljav po robovih. Če stoji predolgo, se zmehča, kar je naravno pri skoraj vsakem pečenem krompirju.
Postrežemo ga kot prilogo ali samostojen prigrizek. Ob njem se dobro obnesejo jogurtova omaka, domač kečap, majoneza z limono ali preprosta skleda zelene solate. To je jed, ki ne potrebuje veliko razlage: dober krompir, malo olja, vroča pečica in nekaj potrpežljivosti.
Majhen trik za krompir, ki ga bodo pobirali s pekača
Domači pomfrit iz pečice je idealen za dni, ko si želimo nekaj znanega, a nekoliko lažjega. Ni treba prižigati friteze, ni treba porabiti veliko olja in ni treba sprejeti kompromisa pri okusu. Pravilno narezan, dobro osušen in pečen v enem sloju lahko postane ena tistih prilog, ki jih družina zahteva znova.
Največja napaka je natrpan pekač. Najboljši nasvet pa preprost: raje uporabite dva pekača kot enega prepolnega. Tako bo krompir res pečen, ne kuhan v lastni pari.
