Po neurju se marsikateri vrt in sadovnjak spremenita v prizor, ob katerem bi človek najraje pobral vse, kar je ostalo, in začel znova. Paradižniki imajo brazgotine, bučke so popraskane, paprika je obtolčena, marelice ležijo pod drevesom, jabolka pa so polna udrtin. Prvi občutek je jasen: pridelek je izgubljen. A pri poškodovanih plodovih je treba razlikovati med tistimi, ki so res za kompost, in tistimi, ki lahko še dozorijo ali jih je mogoče hitro uporabiti.
Narava po toči, močnem dežju ali vetru ni vedno tako neusmiljena, kot je videti prvi dan. Plod z brazgotino ni nujno pokvarjen. Poškodovana lupina še ne pomeni, da je notranjost neuporabna. Po drugi strani pa odprta rana, mehka lisa ali vonj po gnitju hitro pokažejo, da s čakanjem ne bomo rešili ničesar. Najboljši odziv po neurju zato ni panika, ampak razvrščanje.
Najprej ločite poškodbo od kvarjenja
Pri plodovih je najpomembnejše vprašanje, ali je poškodba površinska ali globoka. Površinska poškodba pomeni, da je lupina samo popraskana, obtolčena ali rahlo pikasta. Tak plod lahko pogosto še dozori, če je čvrst, ne pušča tekočine in se poškodba ne širi. Globoka poškodba pa pomeni razpoko, odprto meso, udrtino z mehčanjem ali mesto, kjer se že pojavlja plesen.
Paradižnik z manjšo odrgnino lahko ostane na rastlini še nekaj dni. Paprika z udarcem na strani je lahko uporabna, če je meso čvrsto. Jabolko ali hruška z manjšo brazgotino lahko dozori, vendar ga ne hranimo dolgo. Marelica z razpokano kožico pa je druga zgodba, saj se zaradi sočnosti hitro začne kvariti.
Čvrstost pove več kot barva
Barva ploda po neurju pogosto zavaja. Nekateri plodovi so videti lepo, a so na mestu udarca že mehki. Drugi so pikasti in grdi, vendar zdravi. Zato jih nežno preglejte s prsti. Ne stiskajte jih močno, ker boste povzročili dodatno škodo. Dovolj je rahel dotik. Čvrst plod ima možnosti. Mehak, voden ali neprijetno dišeč plod je za hitro odstranitev.
Plodovi, ki še lahko ostanejo na rastlini
Na rastlini lahko pustite plodove, ki so še dobro pritrjeni, nimajo odprtih ran in se poškodba ne poglablja. To velja za paradižnik, papriko, jajčevce, bučke, kumare in nekatere sadne plodove. Če rastlina še stoji, listi niso povsem uničeni in je plod zaščiten pred neposrednim stikom z mokro zemljo, je čakanje smiselno.
Pri paradižniku je pomembno, da plod ni počen. Počeni plodovi po dežju hitro začnejo plesneti ali privabljati žuželke. Pri papriki je lahko manjša površinska lisa neškodljiva, globoka razpoka ob peclju pa je razlog za takojšnjo porabo. Pri bučkah in kumarah je treba paziti na mehke vodene lise, saj se te hitro širijo.
Nekaj dni opazovanja lahko reši pridelek
Poškodba se pogosto pokaže šele z zamikom. Dan po neurju je plod samo malo obtolčen, tretji dan pa se na istem mestu pojavi mehka rjava lisa. Zato je dobro vrt pregledati vsak dan, vendar brez pretiranega premikanja plodov. Kar ostaja čvrsto, lahko dozori. Kar se mehča, odstranite.
Kaj obrati takoj in porabiti isti dan
Takoj oberite plodove, ki so že skoraj zreli in imajo vidne poškodbe. To so najboljši kandidati za kuhinjo, ne za čakanje. Iz obtolčenih marelic, sliv ali breskev lahko pripravite kompot, marmelado, omako, zavitek ali sadni preliv. Poškodovane paradižnike lahko skuhate v omako, juho ali mezgo, če nimajo plesni in neprijetnega vonja.
Paprika z eno poškodovano stranjo je lahko odlična za pečenje ali omako, če poškodovani del izrežete. Bučke z manjšo odrgnino porabite čim prej, saj se ne skladiščijo dobro. Pri jabolkih in hruškah velja podobno: obtolčeni plodovi niso za ozimnico, so pa uporabni za kompot, če niso gnili.
Kuhinja je pogosto boljša rešitev kot kompost
Kompost naj bo zadnja postaja za plodove, ki so res pokvarjeni. Če je notranjost zdrava, lahko veliko pridelka rešite s hitro predelavo. Pri tem velja preprosto pravilo: kar ima plesen, gnilobo, čuden vonj ali sluzasto teksturo, ne sodi v lonec. Kar je samo obtolčeno, popraskano ali delno poškodovano, je pogosto še uporabno.
Plodovi, ki jih ne rešujemo
Nekaterih plodov ni smiselno reševati. Če je plod razpočen do sredine, če iz njega teče sok, če je na njem plesen ali če ima vonj po fermentaciji, ga odstranite. Enako velja za plodove, ki so dolgo ležali v mokri travi ali blatu. Pri poškodovanem sadju se kvarjenje razvije hitro, posebej v toplem vremenu.
Takšnih plodov ne puščajte pod rastlinami. Privabljajo ose, muhe, mravlje, polže in bolezni. Če jih kompostirate, jih zakopljite globlje v kompostni kup in jih ne puščajte na vrhu. Močno plesnivih ali okuženih plodov je bolje ne vračati na vrtni kompost, posebej če je kompost majhen in se ne segreje dovolj.
Tudi zdravi plodovi potrebujejo zrak
Po neurju odstranite plodove, ki se dotikajo mokre zemlje. Rastline nežno dvignite, podprite in po potrebi podložite plodove s slamo, desko ali suho zastirko. Pri paradižniku odstranite najnižje poškodovane liste, da se zrak bolje pretaka. Pri bučkah in kumarah pazite, da plodovi ne ležijo v gnilih ostankih listov.
Najboljša odločitev pride po razvrščanju
Poškodovani plodovi niso ena sama skupina. Nekateri lahko ostanejo na rastlini, drugi morajo takoj v kuhinjo, tretji so za odstranitev. Prav to razvrščanje po neurju odloča, koliko pridelka boste še rešili. Ni treba odpisati vsega, prav tako ni pametno čakati z vsakim plodom.
Vrt po neurju zahteva mirno roko. Najprej poberite očitno gnilo in razbito. Nato izberite skoraj zrele poškodovane plodove za hitro porabo. Tiste, ki so čvrsti in samo površinsko ranjeni, pustite še nekaj dni. Takšna potrpežljivost pogosto prinese presenetljivo dober rezultat.
Najlepši pridelki niso vedno popolni na pogled. V domači kuhinji se marsikateri obtolčen sadež spremeni v najboljši kompot, omako ali marmelado. Pomembno je le, da znamo ločiti brazgotino od kvarjenja. Takrat kompost ni več prva misel, ampak šele zadnja možnost.
