Konec oktobra je pravi čas, da orhidejam prilagodimo zalivanje, preverimo njihove korenine in jim zagotovimo dovolj svetlobe. Pri najpogostejših sobnih orhidejah, falenopsisih, lahko nekoliko hladnejše jesenske noči spodbudijo tudi nastanek novega cvetnega stebla. Prav to je eden od razlogov, zakaj nekatere orhideje po več mesecih brez cvetov ponovno zacvetijo pozimi ali spomladi.
Z začetkom ogrevalne sezone se razmere v stanovanjih precej spremenijo. Dnevi postajajo krajši, radiatorji izsušujejo zrak, rastline pa zaradi manj svetlobe pogosto počasneje porabljajo vodo. Nega, ki jim je ustrezala poleti, zato jeseni ni nujno več primerna.
Najprej preverite korenine in zmanjšajte zalivanje
Ena najpogostejših napak pri negi orhidej je prepogosto zalivanje.
Falenopsisi običajno rastejo v posebnem substratu iz lubja, ki omogoča dostop zraka do korenin. Če je ta nenehno moker, lahko korenine začnejo gniti, rastlina pa kljub rednemu zalivanju postopoma propada.
Jeseni in pozimi se potreba po vodi pogosto zmanjša. Namesto zalivanja na točno določen dan je bolje preverjati stanje substrata in korenin.
Če orhideja raste v prozornem lončku, so zdrave korenine lahko dober pokazatelj. Kadar so vlažne, so pogosto zelene, ko se osušijo, pa postanejo srebrnkaste.
Pri tem upoštevajte tudi težo lončka in vlažnost lubja. Zelenih ali srebrnih korenin ni mogoče uporabiti kot edino merilo, saj so nekatere korenine drugače obarvane že zaradi svetlobe ali starosti.
V hladnejšem delu leta lahko med zalivanji mine tudi približno deset dni, vendar to ni pravilo za vsako stanovanje.
Orhidejo zalijemo z mlačno vodo, nato pa pustimo, da odvečna voda popolnoma odteče. V okrasnem lončku ali podstavku ne sme zastajati.
Pazimo tudi, da voda ne ostaja v sredini listne rozete, saj lahko povzroči gnitje občutljivega dela rastline.
Ali vaša orhideja potrebuje vodo?
Preverite tri znake in dobite praktičen nasvet.
Substrat je še vlažen, zato orhideja trenutno ne potrebuje dodatne vode. Ponovno preverite čez nekaj dni.
Jeseni se lubje pogosto suši počasneje kot poleti.
Namenjeno predvsem falenopsisom v prozornih lončkih. Barva korenin je le eden od pokazateljev vlažnosti.
Nekoliko hladnejše noči lahko spodbudijo cvetenje
Če je orhideja zdrava, ima lepo razvite liste in korenine, vendar že dolgo ni zacvetela, je lahko vzrok previsoka temperatura.
Falenopsisi se na sezonske spremembe odzivajo tudi s tvorjenjem novih cvetnih stebel. Pri številnih sortah lahko nekoliko nižje nočne temperature spodbudijo ta proces.
Britansko kraljevo hortikulturno združenje RHS svetuje, da zdravo rastlino, ki dalj časa ne cveti, za približno mesec dni prestavimo na nekoliko hladnejše mesto. Temperatura je lahko približno pet stopinj nižja kot v prostoru, kjer je bila doslej.
To ne pomeni, da jo postavimo na balkon ali k odprtemu oknu.
Za običajne sobne falenopsise je primeren svetel prostor z nočno temperaturo približno 16 do 19 stopinj Celzija. Izogibati se je treba hladnemu prepihu in nenadnim temperaturnim spremembam.
Takšne razmere lahko spodbudijo nastanek novega cvetnega stebla, vendar cvetenje ni zagotovljeno. Pomembni so tudi zdravje rastline, zadostna osvetlitev in značilnosti posamezne sorte.
Orhidejo premaknite bližje oknu, vendar ne k radiatorju
Mesto, kjer je orhideja uspevala poleti, ji jeseni morda ne zagotavlja več dovolj svetlobe.
Krajši dnevi pomenijo manj svetlobe, zato je smiselno preveriti, ali rastlina še vedno stoji na primernem mestu.
Za falenopsise je praviloma dobro vzhodno ali zahodno okno. Pozimi lahko ustreza tudi svetlo južno okno, če rastlina ni izpostavljena premočnemu neposrednemu soncu.
Pomembno je, da orhideja ne stoji tik ob radiatorju, kjer jo lahko izsušujeta topel zrak in pregrevanje.
Prav tako ni primerna neposredna bližina hladnega okenskega stekla, zlasti med mrzlimi nočmi.
Če se že razvija novo cvetno steblo, lončka ni priporočljivo pogosto prestavljati ali obračati. Steblo namreč raste proti svetlobi, zato se lahko ob stalnem spreminjanju položaja izrazito ukrivi.
Preverite spodnjo stran listov
Konec oktobra je primeren čas tudi za pregled listov.
Na njih se sčasoma nabere prah, ki zmanjšuje količino svetlobe, ki doseže površino lista. Odstranimo ga lahko z mehko, rahlo vlažno krpo.
Med čiščenjem preverimo spodnjo stran listov in mesta, kjer se stikajo s steblom.
Bodite pozorni na bele, vati podobne nakopičene tvorbe, drobne škodljivce ali lepljive sledi. To so lahko znaki volnatih uši oziroma drugih škodljivcev.
Če jih opazimo, je smiselno rastlino začasno ločiti od drugih sobnih rastlin in preveriti ustrezen način odstranjevanja.
Ogrevanje izsušuje zrak, orhideje pa potrebujejo nekaj vlage
Falenopsisi imajo radi nekoliko bolj vlažen zrak, čeprav številne sodobne sorte dobro uspevajo tudi v običajnih stanovanjih.
Če je zrak zelo suh, lahko pomagata vlažilnik zraka ali pladenj z vlažnimi kamenčki. Lonček mora biti postavljen nad vodno gladino, ne neposredno v vodo.
Koristna je tudi svetla kopalnica z oknom, če je v njej dovolj svetlobe in je temperatura primerna.
Orhidej ni treba nenehno pršiti. Še posebej se je treba izogibati zastajanju vode med listi, saj lahko to poveča tveganje za gnitje.
Jeseni običajno tudi ni potrebe po obilnem gnojenju. Če se rast upočasni, zmanjšamo količino gnojila in upoštevamo navodila proizvajalca.
Kaj pa cvetno steblo, ki je že odcvetelo?
Če je staro cvetno steblo povsem rjavo in suho, ga lahko odrežemo pri osnovi.
Če je še zeleno in je rastlina zdrava, ga lahko pustimo ali skrajšamo nad enim od spodnjih zdravih členkov. Pri nekaterih falenopsisih se lahko iz takšnega mesta razvije stranski cvetni poganjek.
Jeseni praviloma tudi ni potrebe po presajanju zdrave orhideje. To je pogosto bolje opraviti spomladi, razen če korenine gnijejo ali je substrat že močno razpadel.
V prihodnjih tednih zato predvsem opazujte rastlino. Če se med listi začne razvijati majhen, koničast zelen poganjek, gre lahko za novo cvetno steblo.
Od nastanka stebla do prvih cvetov lahko mine več tednov ali mesecev. Zdrava orhideja lahko tako ob primerni negi ponovno zacveti pozimi ali spomladi, pri nekaterih sortah pa tudi v drugem delu leta.
