Čiščenje hladilnika je opravilo, ki ga marsikdo odlaša, dokler se na zadnji polici ne pojavi pozabljena posodica, zelenjava v predalu ne izgubi oblike, kozarci z omakami pa začnejo zasedati več prostora kot kosilo. A prava težava se pogosto začne šele po čiščenju, ko je treba vse vrniti nazaj. Večina ljudi hladilnik zloži po občutku: tja, kjer je prostor, tja gre živilo. V profesionalnih kuhinjah tega ne počnejo tako.
Tam je vrstni red v hladilniku povezan predvsem z varnostjo hrane. Ne gre le za lepšo urejenost, temveč za preprečevanje navzkrižne kontaminacije. Surovo meso, gotova hrana, zelenjava, mlečni izdelki in omake ne spadajo naključno na police. Pravilno zlaganje lahko pomeni razliko med varno shranjeno hrano in hladilnikom, v katerem sokovi iz surovega mesa po nesreči končajo tam, kjer jih nikakor ne bi smelo biti.
V nadaljevanju novice boste prebrali
- Zakaj profesionalne kuhinje živila zlagajo po pravilu toplotne obdelave.
- Kam v hladilniku spadajo ostanki kosila, jogurti, siri in narezki.
- Zakaj vrata hladilnika niso dobro mesto za mleko in občutljiva živila.
- Kako varno shraniti surovo meso, da ne ogrozi drugih živil.
- Kaj lahko naredite, če imate majhen hladilnik in premalo polic.
Najpomembnejše pravilo: pripravljeno zgoraj, surovo spodaj
Osnovno pravilo profesionalnih kuhinj je preprosto: hrana, ki je že pripravljena za uživanje, gre višje, surova živila, ki jih je treba termično obdelati, pa nižje. Razlog je jasen. Če iz surovega mesa, piščanca ali rib po nesreči steče tekočina, ne sme kapljati po živilih, ki jih bomo pojedli brez kuhanja.
Na zgornje police zato sodijo ostanki kosila, pripravljene jedi, jogurti, siri, narezki, namazi in druga živila, ki jih običajno vzamemo iz hladilnika in pojemo brez dodatne toplotne obdelave. To so živila, pri katerih si ne želimo stika s sokovi surovega mesa.
Srednje police naj ostanejo pregledne
Srednji del hladilnika je najbolj uporaben za živila, ki jih pogosto jemljemo iz njega. Tja lahko postavimo mlečne izdelke, zaprte posode z že pripravljenimi jedmi, jajca, če jih ne hranimo v vratih, in sestavine, ki jih bomo porabili v naslednjih dneh. Pomembno je, da posode niso odprte in da se živila ne dotikajo neposredno drugo drugega.
Preglednost ni le estetska. Če hitro vidimo, kaj imamo, manj hrane propade. To je za gospodinjstvo pomembno tudi finančno, saj slabo zložen hladilnik pogosto vodi v dvojne nakupe in pozabljene ostanke.
Surovo meso naj bo vedno pod drugimi živili
Surovo meso, ribe in perutnina zahtevajo največ previdnosti. Najbolje jih je shranjevati na najnižji polici ali v posebni posodi, ki zadrži morebitno tekočino. Pri piščancu je ta previdnost še pomembnejša, saj gre za živilo, pri katerem je tveganje ob nepravilnem ravnanju večje.
Če ima hladilnik dve spodnji ladici, je ena lahko namenjena sadju in zelenjavi, druga pa surovemu mesu, vendar le, če je dobro ločena in redno očiščena. Če sta ladici ena nad drugo, naj bo meso vedno v najnižji. Še boljša rešitev je zaprta plastična posoda, ki jo lahko operemo takoj po uporabi.
Zelenjava ne sme biti žrtev slabe organizacije
Predali v hladilniku so običajno namenjeni sadju in zelenjavi, ker omogočajo boljše ohranjanje vlage. Težava nastane, če nad njimi hranimo surovo meso brez dodatne zaščite. Sokovi lahko ob slabši embalaži stečejo navzdol, kar je ena najnevarnejših domačih napak.
Zelenjava, ki jo bomo jedli surovo, na primer solata, paradižnik, paprika ali kumare, mora biti ločena od surovega mesa. Če prostora ni veliko, je smiselno uporabiti dodatne posode. Poceni plastična škatla lahko v hladilniku naredi več reda kot nova polica.
>>> Trije razlogi, zakaj paradižnika nikoli ne bi smeli hraniti v hladilniku
Vrata hladilnika so najtoplejši del
Vrata hladilnika so priročna, niso pa najbolj stabilen prostor. Ob vsakem odpiranju se temperatura tam najhitreje spremeni. Zato vrata niso najboljše mesto za občutljiva živila, čeprav je v številnih gospodinjstvih prav tam mleko.
Na vrata raje postavimo gorčico, kečap, vložene omake, marmelade, zaprte prelive in podobna živila, ki bolje prenašajo temperaturna nihanja. Tudi steklenice s pijačo so tam lahko povsem ustrezne, če niso preobčutljive.
Majhen hladilnik zahteva več discipline
V majhnem hladilniku je skušnjava velika: vse gre tja, kjer je še nekaj prostora. Prav pri manjših hladilnikih pa je red najbolj pomemben. Najprej preverimo, ali mora biti vsako živilo res v hladilniku. Nekatere omake, zaprti kozarci, čebula, krompir ali nekatero sadje morda spadajo drugam.
Pomaga tudi prelaganje živil iz velike embalaže v posode, ki jih lahko zložimo eno na drugo. Tako nastane več prostora, hladilnik pa postane preglednejši. Prosojne posode so posebej uporabne, ker takoj pokažejo vsebino, brez odpiranja in brskanja.
Hladilnik ni skladišče, temveč varnostni sistem
Domači hladilnik ne potrebuje restavracijskega režima, potrebuje pa nekaj logike. Zgoraj naj bodo pripravljena živila, spodaj surova. Vrata naj bodo namenjena manj občutljivim izdelkom. Meso naj bo zaprto in ločeno. Sadje in zelenjava naj bosta zaščitena pred stikom s surovimi sokovi. Ostanki kosila naj bodo v posodah, ne v odprtih krožnikih.
Takšna ureditev ne vzame veliko časa, vendar spremeni način uporabe hladilnika. Hrana je varnejša, manj se je zavrže, neprijetnih vonjav je manj, iskanje po policah pa postane hitrejše. Največja prednost pravil profesionalnih kuhinj je, da jih lahko doma uporabimo brez posebne opreme. Potrebujemo le nekaj reda, nekaj posod in zavedanje, da hladilnik ni prostor za naključno odlaganje, ampak eden najpomembnejših varnostnih kotičkov v kuhinji.
