Priimki pogosto povedo več, kot se zdi na prvi pogled. Nekateri se razširijo po vsej državi in sčasoma izgubijo izrazitejšo pokrajinsko sled, drugi pa ostanejo tesno povezani z območjem, iz katerega izvirajo ali kjer jih ljudje še danes najbolj prepoznajo. Med takšne sodita tudi Pečarič in Badovinac. Že po zvenu ju mnogi brez velikega omahovanja postavijo v Belo krajino oziroma širši jugovzhodni del Slovenije. Statistični podatki tej predstavi v precejšnji meri pritrjujejo, a hkrati pokažejo tudi, da se oba priimka danes pojavljata še drugod po državi, ponekod celo presenetljivo visoko na regijskih lestvicah pogostnosti.
Takšne številke niso zanimive le za rodoslovce ali ljubitelje priimkov. V njih se skrivajo tudi sledi selitev, družinskih razvejitev in širjenja nekdanjih lokalnih skupnosti v urbana središča. Prav zato sta Pečarič in Badovinac lep primer, kako lahko na videz preprost seznam številk odpre širšo zgodbo o prostoru, pripadnosti in o tem, kako se priimki skozi desetletja premikajo po zemljevidu Slovenije.
Pečarič ostaja močno povezan z jugovzhodom
Priimek Pečarič nosi 152 prebivalcev in prebivalk Slovenije, po pogostnosti pa zaseda 2.937. mesto. Največ oseb s tem priimkom živi v statistični regiji jugovzhodna Slovenija, kjer jih je 43. To utrjuje vtis, da gre za izrazito belokranjski oziroma jugovzhodni priimek, ki je tam ohranil svoje najmočnejše jedro.
Ob natančnejšem pogledu pa izstopi še ena zanimiva podrobnost. Najvišje po regijski pogostnosti je priimek Pečarič uvrščen v obalno kraški regiji, kjer je na 621. mestu, tam pa živi 32 oseb s tem priimkom. To pomeni, da obala ni le dodatna točka pojavljanja, temveč eno od območij, kjer je priimek razmeroma močno zasidran tudi glede na širšo regijsko sliko.
Statistika odpira vprašanje o selitvah in družinskih poteh
Takšna razporeditev kaže, da priimek ni ostal zaprt le v enem prostoru. Prisoten je tudi v osrednjeslovenski regiji, kjer živi 26 oseb s tem priimkom, pa v Posavju s 17 nosilci, v Podravju s 13 ter v Zasavju in Savinjski regiji. V nekaterih drugih delih Slovenije ga ni ali pa so podatki statistično zaupni.
To razmerje med jugovzhodom in obalo je posebej zanimivo zato, ker kaže dvojno težo priimka. Na eni strani ima očitno izvorno in številčno močno oporišče v jugovzhodni Sloveniji, na drugi strani pa je na obali dosegel opazno gostoto. Prav takšne številke pri priimkih pogosto govorijo o več generacijah preseljevanja, delu zunaj domačega okolja in postopnem oblikovanju novih družinskih središč.
Pečarič ni množičen priimek, zato regijska slika še bolj izstopi
Ker priimek Pečarič v slovenskem merilu ni med zelo pogostimi, so regionalne koncentracije še bolj pomenljive. Pri redkejših priimkih se namreč jedra ohranijo bolj jasno. To pomeni, da jugovzhodna Slovenija pri Pečaričevih ni le ena od regij, kjer se priimek pojavlja, temveč osrednji prostor njegove prepoznavnosti.
Badovinac je še bolj izrazito zasidran v Beli krajini
Pri priimku Badovinac je pokrajinska slika še jasnejša. V Sloveniji živi 165 prebivalcev in prebivalk s tem priimkom, po pogostnosti pa je na 2.681. mestu. Največ jih živi v jugovzhodni Sloveniji, in sicer 95. Hkrati je prav v tej regiji priimek tudi najvišje rangiran, saj tam dosega 272. mesto. Tak podatek zelo jasno pokaže, da je Badovinac eden tistih priimkov, ki jih je z določenim območjem mogoče povezati precej samozavestno.
Ob osrednjem jedru v jugovzhodni Sloveniji izstopa še osrednjeslovenska regija, kjer živi 53 oseb s tem priimkom. To je visoko število in lepo kaže, da se je del rodbinskih vej sčasoma preselil proti Ljubljani in njeni širši okolici. Drugod je priimek precej redkejši. V Posavju jih je 6, v obalno kraški regiji 5, več podatkov pa je zaradi statistične zaupnosti prikritih ali pa priimka tam ni.
Badovinac je lep primer priimka z jasnim pokrajinskim podpisom
Pri priimku Badovinac ne gre le za občutek, da zveni belokranjsko. Številke kažejo, da ta vtis temelji na zelo oprijemljivi regijski koncentraciji. Kar 95 nosilcev v jugovzhodni Sloveniji je podatek, ki precej presega druge regije in ustvarja jasno sliko o geografski pripadnosti priimka.
To je pravzaprav eden najbolj zanimivih trenutkov pri prebiranju priimkovne statistike. Nekateri priimki so razpršeni, zato jih je težko povezati z enim območjem. Badovinac pa ostaja močno vpet v svoj prostor, tudi če se je del družin preselil drugam. Takšna razporeditev daje priimku nekakšen pokrajinski podpis, ki ga ne izbriše niti selitev v večja središča.
Dva priimka, ena zgodba o prostoru in spominu
Pečarič in Badovinac sta lep primer, kako priimek ne živi le v osebnem dokumentu, temveč tudi na zemljevidu. Oba močno povezujemo z Belo krajino in jugovzhodno Slovenijo, statistika pa pokaže, da ta povezava ni le občutek, temveč precej trdna stvarnost. Pečarič razkriva nekoliko bolj razvejano prisotnost, posebej zanimivo na obali, Badovinac pa ostaja še bolj zgoščeno umeščen v jugovzhodni del države.
V takih podatkih je nekaj skoraj literarnega. Govorijo o družinah, ki so ostale doma, in o tistih, ki so odšle drugam, a s priimkom v nov prostor prenesle del stare pokrajine. Prav zato so priimki več kot gola evidenca. So drobni zgodovinski sledovi, zapisani v vsakdanjo rabo jezika. Pečarič in Badovinac sta med tistimi, pri katerih se ta sled še vedno bere zelo jasno.
