V zadnjih letih se veliko govori o tem, da bi morali preživeti manj časa na družbenih omrežjih. Nasveti o digitalnem razstrupljanju, odklopu in umiku od zaslonov so postali skoraj vsakodnevni del pogovorov o duševnem zdravju. A najnovejša raziskava kaže, da zmanjšanje uporabe družbenih omrežij morda ne prinese vedno pričakovanih rezultatov.
Po podatkih, ki jih povzema newscientist.com, ljudje, ki so svojo uporabo družbenih omrežij zmanjšali z dveh ur dnevno na približno trideset minut, niso poročali o pomembnem izboljšanju spanja ali čustvenega počutja.
Nova analiza razblinja priljubljeno prepričanje
Znanstveniki so želeli preveriti, ali krajša uporaba Facebooka, Instagrama, TikToka ali drugih platform dejansko vpliva na kakovost življenja. Raziskava, izvedena na več sto prostovoljcih različnih starosti, je pokazala, da zmanjševanje časa na družbenih omrežjih ne prinaša nujno večje sreče ali boljšega spanca.
Udeleženci, ki so se prostovoljno odločili, da bodo vsak dan omejili dostop do svojih profilov, so po več tednih poročali o zelo majhnih spremembah. Nekateri so sicer občutili več časa za druge dejavnosti, a večina ni zaznala bistvenih razlik v razpoloženju, energiji ali spanju.
Vodja raziskave, psihologinja z univerze v Bathu, je pojasnila, da so rezultati presenetljivi predvsem zato, ker prejšnje manjše študije niso bile tako natančne. Tokrat so raziskovalci upoštevali številne druge dejavnike, kot so stres, službene obveznosti in kakovost družbenih odnosov.
Družbena omrežja niso vedno krivec
V zadnjem desetletju se je veliko raziskav osredotočilo na domnevno povezavo med uporabo družbenih omrežij in porastom depresije, anksioznosti ter motenj spanja. Toda rezultati nove študije kažejo, da slika ni tako enostavna.
Raziskovalci so ugotovili, da je vpliv družbenih omrežij pogosto odvisen od načina uporabe, ne pa nujno od količine časa. Ljudje, ki uporabljajo splet za stike s prijatelji, izmenjavo fotografij ali učenje novih veščin, redkeje poročajo o negativnih učinkih. Tisti, ki pogosto primerjajo svoje življenje z drugimi ali spremljajo vsebine, ki vzbujajo stres, pa se počutijo slabše – ne glede na to, koliko časa preživijo na telefonu.
S tem se potrjuje teza, da ni toliko pomembno, koliko časa smo na spletu, ampak kaj tam počnemo in kako se pri tem počutimo.
Kje je meja med koristnim in škodljivim?
Popolna odpoved družbenim omrežjem ni nujno rešitev. V resnici lahko tak korak pri nekaterih ljudeh povzroči občutek osamljenosti ali odrezanosti od informacij. Družbena omrežja danes niso le vir zabave, ampak tudi prostor za delo, izmenjavo mnenj, iskanje navdiha in celo podporo v težkih obdobjih.
Zato raziskovalci poudarjajo pomen uravnoteženega pristopa. Namesto drastičnega zmanjšanja časa priporočajo zmerno uporabo, občasne premore in predvsem zavestno izbiranje vsebin.
Dober začetek je, da odstranimo aplikacije, ki nas po nepotrebnem obremenjujejo, in jih nadomestimo s tistimi, ki prinašajo korist – na primer z vsebinami o zdravju, rekreaciji ali osebni rasti.
Mlajše generacije so bolj izpostavljene pritiskom
Največjo skrb med strokovnjaki še vedno predstavljajo otroci in najstniki. Prav v tej starostni skupini je uporaba družbenih omrežij najpogostejša, vpliv pa lahko izrazitejši. Mladi so bolj občutljivi na primerjave z drugimi, na odzive v obliki všečkov in na družbeni pritisk, da morajo biti ves čas prisotni.
Kljub temu raziskovalci opozarjajo, da družbena omrežja niso edini razlog za povečano pojavnost tesnobe in depresije med mladimi. Svojo vlogo imajo tudi negotovosti v družbi, šolski stres, pomanjkanje gibanja in spanja. Družbena omrežja te težave lahko le okrepijo, ne pa nujno povzročijo.
Spremembe navad prinesejo več kot digitalna dieta
Čeprav omejevanje časa na družbenih omrežjih samo po sebi ne izboljša spanja, lahko sprememba dnevnih navad dolgoročno vpliva na počutje. Na primer, izklop telefona uro pred spanjem dokazano pripomore k boljšemu počitku, saj zmanjšuje vpliv modre svetlobe in umirja misli.
Prav tako lahko pomaga, če vsaj del dneva preživimo brez zaslona. Namesto neskončnega drsenja po novicah si lahko vzamemo čas za sprehod, pogovor ali branje. Vse to dejansko zmanjšuje stres, kar se posredno pozna tudi pri spanju in razpoloženju.
Zato raziskovalci priporočajo, da se ne osredotočamo zgolj na številke (koliko minut ali ur preživimo na telefonu). Ampak na to, kako uravnoteženo uporabljamo tehnologijo v vsakdanjem življenju.
Družbena omrežja in duševno zdravje
Platforme, kot so Facebook, Instagram, TikTok in X (prej Twitter), danes vplivajo na način, kako doživljamo svet in sebe. Po eni strani omogočajo stik z drugimi in širijo dostop do informacij, po drugi pa ustvarjajo občutek, da moramo biti vedno aktivni in zanimivi.
Raziskava newscientist.com kaže, da družbena omrežja niso nujno strupena, a zahtevajo razmislek in odgovorno uporabo. Prevelika pričakovanja o tem, da bo digitalni odklop sam po sebi izboljšal duševno zdravje, so lahko zavajajoča.
Pomembneje je, da razumemo svoja čustva ob uporabi teh platform. Če nas določene vsebine spravljajo v stres, jih lahko odstranimo ali omejimo. Če pa nam stik z drugimi ljudmi prinaša veselje, se ga ni treba odrekati.
Sporočilo raziskave: ravnovesje, ne prepoved
Strokovnjaki, ki so sodelovali v raziskavi, poudarjajo, da družbena omrežja niso problem, dokler jih uporabljamo z zavedanjem. Preveč drastične omejitve lahko celo povečajo občutek izgube in frustracije.
V praksi to pomeni, da se je bolje osredotočiti na kakovost kot na količino. Namesto popolne odpovedi družbenim omrežjem je smiselno vzpostaviti rutino, ki vključuje odmore, omejevanje nepotrebnih obvestil in čas, namenjen aktivnostim brez zaslona.
Tako lahko ostanemo povezani z drugimi, hkrati pa zaščitimo svoje duševno zdravje in ohranimo notranji mir.
Tehnologija je zaveznik, ne sovražnik
Digitalni svet ni sam po sebi škodljiv. Lahko postane odlično orodje, če ga znamo uporabljati premišljeno. Veliko uporabnikov je v raziskavi poročalo, da jim prav družbena omrežja pomagajo pri ohranjanju stikov z družino, učenju novih veščin ali iskanju informacij o zdravju.
Te izkušnje kažejo, da tehnologija ni sovražnik, ampak zaveznik – le razumeti jo moramo. Omejitve same po sebi ne prinašajo izboljšanja, če ne spremenimo načina, kako tehnologijo vključujemo v svoje življenje.
V končni fazi gre za ravnovesje. Če vemo, kdaj je pravi čas, da odložimo telefon in se posvetimo resničnim stvarem, smo že naredili največji korak k boljšemu počutju.
