Česnica, pogosto imenovana tudi božična pogača, je okrogel kruh, ki je nepogrešljiv del božičnih praznikov v srbski tradiciji. Pripravlja se iz pšenične moke in peče bodisi na badnje večer ali zgodaj na božično jutro. Priprava česnice pogosto vključuje različna pravila in rituale, med katerimi je najbolj znano skrivanje kovanca v testo.
Pomen in simbolika česnice
Božična česnica je eden najpomembnejših običajev v Srbiji. Trenutek, ko se česnica lomi in ugotavlja, kdo bo našel kovanec, je eden najbolj pričakovanih trenutkov božičnega praznovanja. Velja prepričanje, da bo tisti, ki najde kovanec, imel v prihodnjem letu srečo z denarjem.
Poleg kovanca se lahko v česnico skrije tudi česen, ki simbolizira zdravje, ali zrno koruze in listič badnjaka, ki predstavljata plodno leto.
Različne priprave česnice po regijah
Na jugu Srbije se česnica pripravlja na badnje večer, medtem ko jo v zahodni Srbiji pečejo na božično jutro brez uporabe kvasa. V testo pogosto dodajo zrno koruze za živino, zrno fižola za ovce, vejico badnjaka in dva kovanca. V Sremu je česnica nekoliko drugačna – pogosto je sladka in spominja na baklavo.
Sestavine za tradicionalno česnico:
- gladka moka
- mleko
- sveži kvas
- jajca
- sol
Postopek priprave česnice:
- V manjši količini mleka raztopite kvas in dodajte razžvrkljano jajce.
- Dodajte sol in postopoma primešajte moko in mleko.
- Testo dobro pregnetite, pokrijte s čisto krpo in pustite vzhajati.
- Ko testo naraste, ga ponovno pregnetite.
- V testo skrijte kovanec in oblikujte pogačo.
- Pogačo lahko okrasite s posebnimi vzorci ali oblikami iz testa (iz moke in vode).
- Pogačo premažite z razžvrkljanim jajcem in pecite v pečici na 200 °C. Po 10 minutah zmanjšajte temperaturo na 170 °C in pecite, dokler ne dobi zlatorjave barve.
Ko je česnica pečena, jo razlomite in razdelite med družinske člane. Tradicionalni običaji ob česnici prinašajo toplino, skupnost in veselje ter ohranjajo bogato kulturno dediščino srbske kuhinje.
