Številni obiskovalci Portoroža in Kopra se bodo še spomnili velike bele ladje Burja, ki je dolga leta vozila izletnike po slovenskem morju, pozneje pa je bila tudi plavajoča restavracija. Danes je ne najdemo več v Sloveniji.
Burja je privezana v Privlaki pri Zadru, kjer še vedno nadaljuje svojo pomorsko zgodbo. Na premcu še vedno nosi napis BURJA, ohranila pa je tudi značilno podobo velike potniške ladje, ki je bila nekoč precej znan del slovenske obale.

Burja je bila prvotno angleški minolovec
Zgodba te Burje je drugačna od zgodbe starejših turističnih plovil z enakim ali podobnim imenom. Ladja meri približno 37 metrov, zgrajena pa je bila kot angleški minolovec. Pozneje so jo kupili Italijani in jo uporabljali za krajše lokalne povezave. Pred prihodom v Slovenijo je med drugim plula na redni povezavi med gradom Miramar in Gradežem.
Njen dolgoletni lastnik in kapitan Franjo Žele je bil z morjem povezan že desetletja. Služil je tudi na Titovem Galebu, plul po svetovnih morjih in delal na naftni ploščadi. Burja je lahko na odprtem in zaprtem delu sprejela med 150 in 180 potnikov, namenjena pa je bila predvsem panoramskim vožnjam, izletom in različnim dogodkom.
Dve desetletji je bila povezana s Portorožem
Pred prihodom v Koper je Burja približno 20 let delovala v Portorožu. Žele je pozneje ocenil, da bi lahko v Kopru našel boljše pogoje za celoletno ponudbo in ne le za poletno sezono.
V Koper je priplula decembra 2011 in se privezala ob starem mestnem pomolu. Tam ni bila samo izletniška ladja. Med čakanjem na plovbe se je namreč spremenila v plavajočo restavracijo.
Na krovu so stregli sardele, kalamare, brodet in druge morske jedi, obiskovalci pa so prihajali tudi samo na kavo ali kozarec vina. Ladja je zato hitro postala precej opazen del koprskega pristanišča.
Od minolovca do Privlake pri Zadru
Kliknite na posamezno obdobje in poglejte, kam je Burjo vodila njena pot.
Zgrajena je bila kot angleški minolovec
Burja svoje poti ni začela kot turistična ladja. Zgrajena je bila kot angleški minolovec, šele pozneje pa je dobila povsem drugačno življenje v potniškem prometu.
Privez v Kopru je postal velik strošek
Glavna težava je bila cena priveza. Takratna tarifa je znašala 3,1 evra na meter plovila, kar je pri Burji pomenilo približno 114 evrov na dan. Kapitan se je zato poskušal dogovoriti za ugodnejši letni pavšal.
Za privez je pridobil potrebna dovoljenja koprske komunale, Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in Mestne občine Koper, vendar so se po prvih mesecih začeli zapleti pri nadaljevanju pogodbe in stroških.
Burja je iz Kopra opravljala panoramske plovbe ob slovenski obali, kapitan pa je iskal tudi druge možnosti za delo.
Leta 2015 je Burja zapustila Slovenijo
Koprska zgodba se na koncu ni izšla. Spomladi leta 2015 je Burja zapustila slovensko obalo in odplula proti Biogradu na Moru. S tem se je končalo obdobje, v katerem je bila velika bela ladja del turistične podobe najprej Portoroža in nato Kopra.
Burja je bila tedaj po navedbah njenega kapitana največja slovenska potniška ladja. Za primerjavo je pogosto omenjal tudi katamaran Beneški princ, ki je bil medtem prodan na Hrvaško. Nekdanji minolovec pa po selitvi na jug ni izginil.
Danes smo jo našli v Privlaki pri Zadru
Več kot desetletje po odhodu iz Kopra Burja še vedno obstaja. Danes je privezana v Privlaki, nekaj kilometrov severozahodno od Zadra. Fotografije, posnete tam septembra 2026, kažejo ladjo v pristanišču z značilnim belim trupom, temno modro črto in imenom Burja na premcu.



Njena osnovna podoba se v primerjavi s fotografijami iz slovenskega obdobja ni bistveno spremenila. Še vedno je mogoče prepoznati dolgo nadgradnjo z vrsto oken, visoko krmilnico in značilen premec.
Za tiste, ki se je spomnijo iz Portoroža ali s koprskega pomola, je srečanje z Burjo v majhnem dalmatinskem pristanišču precej nepričakovano.
Ladja z nenavadno potjo po Jadranu
Burjina zgodba tako povezuje več različnih obdobij.
Začela je kot vojaško plovilo, nato je služila potniškemu prometu v Italiji, dve desetletji je bila povezana s Portorožem, nekaj let s Koprom, nato pa jo je pot odnesla v Dalmacijo.
Danes je prav pogled nanjo v Privlaki najzanimivejši del zgodbe. Ladja, ki jo je poznalo več generacij obiskovalcev slovenske obale, je še vedno na Jadranu in še vedno nosi isto ime.
