Sladki pelin je konec poletja in v začetku jeseni težko spregledati. Enoletna rastlina lahko zraste do približno dveh metrov, ima močan aromatičen vonj, ob cvetenju pa je po navedbah zeliščarke Patricije Šenekar primerna tudi za nabiranje.
Za sladkim pelinom oziroma Artemisia annua je precej bolj zanimiva zgodba, kot bi sklepali ob pogledu na rastlino. Prav iz nje izvira artemisinin, učinkovina, ki je močno spremenila zdravljenje malarije. Kitajska znanstvenica Tu Youyou je za odkritja, povezana z novo terapijo proti malariji, leta 2015 prejela polovico Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino.
Rastlina, ki lahko zraste do dveh metrov
Sladki pelin izvira iz Azije, danes pa je razširjen tudi drugod po svetu. Spada v družino nebinovk, kamor med drugim sodijo tudi druge vrste pelina in pehtran.
Ime je nekoliko zavajajoče. Rastlina ni sladka po okusu, ampak je precej grenka. Prepoznamo jo tudi po izrazitem aromatičnem vonju ter nežnih, globoko narezanih zelenih listih. Drobni zeleno-rumeni cvetovi se po opisu Šenekarjeve odpirajo konec avgusta oziroma v začetku septembra.
Prav zato je september zanimiv tudi za tiste, ki sladki pelin gojijo doma.
Šenekarjeva svetuje nabiranje ob cvetenju, v suhem in toplem vremenu. Za sušenje se uporabijo osmukani cvetni brsti z nekaj listi in drobnimi stebelci.
Pri domačem nabiranju je seveda prvi pogoj zanesljiva določitev rastline. Če nismo prepričani, katero vrsto pelina imamo pred seboj, ga za uživanje ne nabiramo.
Zaradi sladkega pelina je prišlo do velikega medicinskega odkritja
Najbolj znani del zgodbe sladkega pelina ni povezan z domačim čajem, ampak z artemisininom.
Tu Youyou se je v okviru raziskovanja tradicionalnih zeliščnih pripravkov osredotočila na sladki pelin. Znanstvenikom je nato uspelo izolirati artemisinin in razviti zdravljenje, ki je pomembno spremenilo boj proti malariji. Nobelov odbor je leta 2015 poudaril, da je artemisinin bistveno zmanjšal smrtnost bolnikov z malarijo.
Sama Tu Youyou je opisala, da je njena skupina leta 1972 izolirala kristale učinkovine, pozneje poimenovane artemisinin. Raziskave so nato vodile do razvoja zdravil. Tu pa je pomembna razlika, ki se pri zapisih o sladkem pelinu pogosto izgubi.
Zdravilo z natančno določeno učinkovino ni enako doma pripravljenemu čaju, namoku, tinkturi ali uživanju posušene rastline.
Svetovna zdravstvena organizacija ne podpira uporabe rastlinskega materiala Artemisia v obliki čajev, tablet ali kapsul za preprečevanje ali zdravljenje malarije. Količina artemisinina v zeliščnih pripravkih namreč ni standardizirana in se lahko močno razlikuje, neustrezna uporaba pa lahko prispeva tudi k razvoju odpornosti.
Kako ga lahko uporabimo?
Izberite eno od treh možnosti.
Sladki pelin je izrazito aromatična rastlina, ki lahko zraste do približno dveh metrov. Če jeseni odvrže semena, lahko naslednjo pomlad na istem mestu vzniknejo nove rastline.
Kako sladki pelin vzgojimo doma?
Kdor bi ga rad prihodnje leto imel na vrtu, ga lahko razmnožuje s semeni. Ta kalijo na svetlobi, zato jih pri setvi ne prekrijemo z debelo plastjo zemlje.
Po navodilih Šenekarjeve ga sejemo spomladi. Mlade rastline so sprva drobne in občutljive, zato je priporočljivo previdno zalivanje. Do kalitve lahko zemljo vlažimo s pršenjem, pozneje pa sadike zalivamo od spodaj. Kot najprimernejšo temperaturo za mlade rastline navaja med 20 in 25 stopinjami Celzija. Na vrt sadike prestavimo, ko ni več nevarnosti pozebe. Rastlini ustrezajo svetla lega in dobro odcedna tla.
Če odrasli sladki pelin jeseni pustimo na vrtu in semena dozorijo ter odpadejo, se lahko naslednjo pomlad pojavijo nove rastline.
Pri uporabi sladkega pelina za zdravstvene namene pa je potrebna večja previdnost kot pri njegovem gojenju. Posebej ob zdravilih, kroničnih boleznih, nosečnosti ali dojenju domači pripravek ni nadomestilo za zdravljenje, glede uporabe pa se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Sladki pelin je zato zanimiv iz dveh povsem različnih razlogov. Na domačem vrtu je markantna, močno dišeča rastlina, v zgodovini medicine pa je postal izhodišče za odkritje artemisinina. Prav ta povezava med tradicionalnim poznavanjem rastline in poznejšim znanstvenim razvojem je razlog, da je njegova zgodba še danes tako posebna.
