Prtljažnik je poln, hladilna torba se komaj zapre, med brisačami se skrivajo konzerve, testenine, kava, paštete, salame, jogurti, sokovi in še nekaj “za vsak primer”. Marsikatera slovenska pot na Hrvaško se ne začne z vprašanjem, kje bomo parkirali, temveč s tihim domačim popisom zalog. Kaj vzeti s seboj, česa tam ne bo, kaj je doma ceneje in kaj bi bilo škoda kupovati v turističnem kraju?
Potem pride dopust. Zjutraj pekarna, čez dan plaža, zvečer sprehod, sladoled, mogoče riba, pica ali čevapčiči. Hrana iz Slovenije pa ostaja v omari apartmaja. Nekaj se poje, nekaj se vrne domov, del pa konča v zabojniku, ker se je pokvaril, zmehčal ali preprosto ni več nikomur dišal.
Slovenci na dopustu: raje preveč kot premalo
Voziti hrano na Hrvaško ni samo navada. Je občutek varnosti. Slovenci radi odpotujemo pripravljeni. Posebej družine z otroki, upokojenci in vsi, ki gredo v apartma, imajo občutek, da bo dopust lažji, če bo vsaj osnovna hrana že z njimi.
V tem je nekaj razumljive logike. Nihče ne želi prvi dan po dolgi vožnji iskati trgovine, stati v vrsti in razmišljati, kaj bo za večerjo. Težava nastane, ker se “nekaj osnovnih stvari” hitro spremeni v mini selitev kuhinje.
Najpogosteje potujejo testenine, paštete in kava
Med klasično dopustno zalogo so testenine, riž, omake, kosmiči, kruh za prvi dan, paštete, konzerve tune, kava, olje, sol, sladkor, keksi, sokovi in nekaj mlečnih izdelkov. Veliko tega je koristno. Veliko pa ostane nedotaknjeno, ker se ritem na morju hitro spremeni.
Doma kosilo načrtujemo. Na morju ga pogosto preskočimo, zamenjamo s sadjem, sendvičem, burekom ali poznim kosilom v gostilni. Tisto, kar se je doma zdelo nujno, v apartmaju nenadoma postane odveč.
Hrana, ki na dopustu izgubi privlačnost
Največkrat ostanejo stvari, ki zahtevajo kuhanje. Testenine so praktične, a po dnevu na plaži se marsikomu ne da stati ob štedilniku. Riž čaka v omari, konzerve se premikajo iz police na polico, juhe iz vrečke pa redko premagajo vonj po žaru iz sosednjega apartmaja.
Tudi sveža hrana je tvegana. Jogurti, salame, sir, sadje in zelenjava potrebujejo hlad, hitro porabo in nekaj reda. V vročini, ob polnem hladilniku in nerednem urniku se hitro zgodi, da hrana izgubi kakovost.
Hladilna torba ni shramba za ves teden
Hladilna torba je uporabna za pot, ni pa rešitev za prevoz velike količine občutljivih živil. Če pot traja več ur, avto stoji na soncu, klimatska naprava pa hladi predvsem potnike, se kakovost hrane lahko hitro poslabša. Tudi zato je bolje vzeti manj občutljivih stvari in več kupiti na lokaciji.
>>> Poceni apartmaji – kako najti udobno namestitev ob morju brez prevelikih stroškov
Pametnejši seznam za apartma
Najboljši dopustni seznam je krajši, ne daljši. Smiselno je vzeti hrano za prvi dan, osnovne začimbe, kavo, nekaj za zajtrk in tisto, za kar veste, da jo res uporabljate. Vse drugo je pogosto bolj breme kot prihranek.
Dobro se obnese tudi pravilo treh obrokov. S seboj vzemite toliko hrane, da lahko brez trgovine pripravite tri preproste obroke. Po tem se ritem dopusta že pokaže. Takrat lažje ocenite, ali boste kuhali vsak dan ali pa bo apartmajska kuhinja služila predvsem rezanju paradižnika, hlajenju pijače in pripravi kave.
Lokalna trgovina je del dopusta
Nakup na Hrvaškem ni nujno poraz varčnega načrta. Pogosto prinese bolj sveže sadje, kruh, ribe, zelenjavo in lokalne izdelke. Res je, da so cene v turističnih krajih lahko višje, vendar je treba v račun vključiti tudi gorivo, prostor v avtu, kvarjenje hrane in nepotrebno vračanje zalog domov.
Manj hrane, več prostora in manj slabe volje
Preveč hrane na dopustu povzroči čisto praktične težave. Manj prostora v avtu, težje razpakiranje, poln hladilnik, stalno prestavljanje vrečk in občutek, da je treba nekaj pojesti, preden se pokvari. Namesto sproščenosti pride tiha gospodinjska dolžnost.
Dopust ni tekmovanje v tem, kdo bo od doma pripeljal bolj popolno shrambo. Bolje je imeti manj stvari in več prostora za spontanost. Za lubenico ob cesti. Za svež kruh zjutraj. Za ribe iz ribarnice. Za večer, ko se nikomur ne ljubi kuhati.
Dobra priprava ne pomeni polnega prtljažnika
Slovenci bomo verjetno še dolgo vozili nekaj hrane na Hrvaško. To je del navade, občutka nadzora in domače iznajdljivosti. A vsaka sezona znova pokaže isto: veliko tega, kar se je doma zdelo nujno, na morju skoraj ne pride na vrsto.
Pametnejši dopustni prtljažnik ni prazen, je pa bolj premišljen. V njem naj bo tisto, kar res olajša prihod, ne pa zaloga za namišljene obroke, ki jih ob morju nihče ne bo pripravil. Manj hrane lahko pomeni manj stroškov, manj odpadkov in več tistega, zaradi česar smo sploh šli na morje: lažji dan.
