Beseda španovija ima v slovenščini poseben okus. Ni povsem knjižna, ni sodobno poslovna, ni pa niti tako zastarela, da je ne bi več razumeli. V njej je nekaj domačega, nekoliko ljudskega in tudi malo sumničavega.
Kadar nekdo reče, da sta šla dva “v španovijo”, običajno ne pomislimo samo na sodelovanje, temveč na dogovor, skupni posel, povezavo ali druščino, pri kateri se lahko hitro pokaže, kdo dela in kdo samo sedi zraven. Prav zato je beseda preživela. Uporabna je za odnose, v katerih ni vse zapisano na papirju, a je vsem jasno, da so ljudje skupaj nekaj začeli, nekaj delili ali nekaj zakuhali.
Kaj pomeni beseda španovija?
Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo španovija označuje kot nižje pogovorno. Pomeni poslovno sodelovanje, na primer skleniti ali razdreti španovijo, lahko pa pomeni tudi skupino oziroma druščino. V slovarju je naveden tudi pomen, da sta dva kaj počela skupaj, denimo “v španoviji”.
To je pomembno, ker beseda ni omejena samo na podjetništvo ali uradne posle. Španovija je lahko skupno delo, dogovor med sosedoma, prijateljska povezava, neformalna družba, pa tudi nekoliko dvomljiva naveza. Odvisno je od tona, konteksta in ljudi, ki jo uporabijo.
Če nekdo reče, da sta dva »v španoviji«, lahko misli povsem nevtralno: sodelujeta, imata skupen projekt, skupaj nekaj obdelujeta, prodajata ali urejata. Lahko pa je v stavku tudi senca nezaupanja. V takem primeru španovija zveni kot dogovor iz ozadja, povezava, pri kateri bo prej ali slej nekdo potegnil krajši konec.
Beseda z ljudskim značajem
Španovija ni hladna pisarniška beseda. Ne zveni tako kot partnerstvo, sodelovanje, konzorcij ali skupni projekt. Ima več življenja. V njej je kmečko dvorišče, obrtniška delavnica, stara trgovina, gostilniški pogovor, družinski dogovor in soseska, kjer vsi vse vedo, tudi tisto, česar nihče ni uradno povedal.
Zato jo ljudje pogosto uporabijo takrat, kadar želijo odnos opisati bolj slikovito. »Sklenila sta španovijo« zveni drugače kot »začela sta poslovno sodelovati«. Prvi stavek namiguje na značaje, na zaupanje, na skupno tveganje in na možnost, da bo dogovor še zanimiv. Drugi je uraden in suh.
V španoviji se hitro pokaže značaj
Beseda je zanimiva tudi zato, ker v njej tiči staro spoznanje: sodelovanje ni nikoli samo tehnična stvar. Ljudje lahko skupaj začnejo z najboljšimi nameni, nato pa se pri denarju, delu, času ali odgovornosti pokažejo razlike. Eden je natančen, drugi površen. Eden vlaga, drugi čaka. Eden prevzame tveganje, drugi zna najti izgovor.
Prav zaradi tega se ob španoviji pogosto pojavi previdnost. Ljudski jezik dobro ve, da skupni posli niso vedno lahki. Včasih povežejo ljudi, včasih razkrijejo napetosti, ki jih prej ni bilo. Beseda zato ni samo opis sodelovanja, ampak tudi opozorilo, da je v vsakem dogovoru treba vedeti, kdo kaj prispeva.
Škaf, ajmer, lavor, hobok – veste, kaj je kaj? Besede, ki Slovence pogosto zmedejo
Od kod prihaja španovija?
Etimološki slovar Marka Snoja besedo povezuje z narečnim in starinskim slovenskim izrazom špan, ki pomeni tovariš ali družabnik. Ta je povezan z nemškim Gespan oziroma Span, prvotno v pomenu tovariša, med drugim tudi furmanskega kolega. Izvor je povezan z nemškim spannen, torej napenjati ali vpregati.
Ta izvor je pravzaprav zelo poveden. Španovija ni le naključno druženje, ampak nekakšna skupna vprega. Ljudje so v istem jarmu, vlečejo v isto smer, vsaj dokler dogovor zdrži. Če eden vleče drugače, če drugi popusti ali če tretji samo sedi na vozu, se španovija hitro zaplete.
V starejših slovarjih se beseda pojavlja v pomenu skupnosti. Pleteršnik jo navaja ob zvezah, ki govorijo o skupnem imetju, obrti ali posestvu, kar kaže, da je bila povezana z vsakdanjimi oblikami sodelovanja in skupne odgovornosti.
Pregovor, ki pove skoraj vse
Najbolj znan izraz, povezan s španovijo, je pregovor: »V španoviji še pes crkne.« Slovar pregovorov razlaga, da pregovor izraža misel, da se sodelovanje, skupinsko delo ali družabništvo lahko za koga ne konča dobro oziroma ne prinese koristi.
Pregovor je oster, a zelo slovenski. Ne pravi, da je vsako sodelovanje slabo. Pravi, da je treba biti pri skupnih zadevah previden. V španoviji se odgovornost rada razprši. Vsi so zraven, a nihče ni povsem odgovoren. Vsi bi imeli korist, a delo ni vedno enakomerno razdeljeno. Pes v pregovoru ni pomemben kot žival, ampak kot simbol tistega, ki v skupni zmedi ostane brez svojega deleža.
Sodobne španovije niso izginile
Danes besedo redkeje slišimo, španovij pa ni nič manj. Vidimo jih pri skupnih gradnjah, družinskih podjetjih, prijateljskih investicijah, društvih, projektih, najemih apartmajev, skupnih nakupih opreme in celo pri spletnih poslih. Razlika je samo v tem, da jim danes pogosto rečemo partnerstva, sodelovanja, projekti ali dogovori.
Toda stara beseda včasih bolje zadene bistvo. Španovija namiguje, da odnos ni samo pravni obrazec, ampak preizkus zaupanja. Še posebej tam, kjer dogovor temelji na poznanstvu in ne na jasnih pravilih, se hitro pokaže, zakaj je ljudska previdnost preživela.
Zakaj je beseda še vedno uporabna?
Španovija je ena tistih besed, ki nosijo več pomena, kot ga kaže slovarska razlaga. Z njo ne povemo samo, da ljudje sodelujejo. Povemo tudi, da so povezani, da nekaj tvegajo, da se lahko zaplete in da bo skupna zgodba odvisna od poštenosti, dela in dogovora.
Morda prav zato beseda ostaja zanimiva za sodobni jezik. V svetu, kjer veliko govorimo o mreženju, projektih in partnerstvih, španovija deluje bolj prizemljeno. Spomni nas, da je vsako sodelovanje na koncu človeško. Nekdo mora nekaj narediti, nekdo mora držati besedo, nekdo mora priznati napako in nekdo mora pravično deliti rezultat.
Zato španovija ni samo stara pogovorna beseda. Je majhen slovenski komentar o skupnem delu. Včasih hudomušen, včasih nezaupljiv, pogosto zelo natančen. In kadar kdo reče, da je šel z nekom v španovijo, se izplača poslušati še drugi del zgodbe.
