Imeni Špela in Elizabeta sta na prvi pogled precej različni, vendar imata isti izvor. Špela je namreč slovenska ljudska različica imena Elizabeta, ki se je skozi stoletja tako spremenila, da danes velja za povsem samostojno ime.
V Sloveniji živi 6.880 žensk z imenom Špela in 2.759 žensk z imenom Elizabeta. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) na dan 1. januarja 2026 kažejo tudi zanimivo razliko med generacijami. Elizabeta je bila precej pogostejša med ženskami, rojenimi pred desetletji, Špela pa je največjo priljubljenost dosegla v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Kako je iz Elizabete nastala Špela?
Ime Elizabeta ima korenine v hebrejskem imenu Elišeba oziroma Eliševa, katerega pomen se najpogosteje razlaga kot “moj Bog je prisega” ali “Bog je moja prisega”.
Iz hebrejščine je ime prešlo v grščino in latinščino, od tam pa se je razširilo v številne evropske jezike. Na Slovenskem se je skozi stoletja razvilo več domačih različic.
Med njimi so bile Elšpet, Elsbet, Elspet, Špeta, Ošpeta in Lešpeta. Prav prek teh oblik je nastalo ime Špela.
Jezikoslovec Janez Keber je razvoj imena opisal v svojih raziskavah slovenskih osebnih imen. Opozoril je, da se je Špela od prvotnega imena Elizabeta glasovno tako oddaljila, da jo lahko razumemo kot samostojno slovensko imensko tvorjenko.
Povezava med imenoma je zapisana tudi v Slovarju Pohlinovega jezika na jezikovnem portalu Fran. Špela je tam navedena kot klicna oblika krstnega imena Elizabeta. Takšna raba je izpričana že v 18. stoletju.
Gre torej za ime z dolgo zgodovino, čeprav je svojo največjo sodobno priljubljenost doseglo razmeroma pozno.
Špela je bila posebej priljubljena v osemdesetih in devetdesetih letih
Po podatkih SURS je Špela 28. najpogostejše žensko ime v Sloveniji. Med vsemi osebnimi imeni zaseda 65. mesto.
Največ današnjih prebivalk s tem imenom se je rodilo med letoma 1981 in 1990. V tej generaciji je 2.064 Špel, ime pa je bilo po pogostnosti na 14. mestu.
Še višje se je uvrstilo med ženskami, rojenimi v devetdesetih letih. Takrat je bilo deveto najpogostejše žensko ime, med danes živečimi prebivalkami iz te generacije pa jih je 1.952.
Podatki kažejo, da se je priljubljenost imena pozneje zmanjšala. Med prebivalkami, rojenimi od leta 2011 do 2020, jih je 491, med rojenimi od leta 2021 do 2025 pa le še 49.
Pri teh podatkih je treba upoštevati, da SURS prikazuje imena prebivalk, ki danes živijo v Sloveniji, ne vseh deklic, ki so bile v posameznih desetletjih rojene s tem imenom.
Špela ali Elizabeta?
Primerjajte število prebivalk Slovenije z imenoma Špela in Elizabeta po obdobjih rojstva.
Podatki prikazujejo danes živeče prebivalke
Slovenije po obdobjih rojstva.
Za Špelo podatki pred letom 1951 niso prikazani
zaradi statistične zaupnosti.
Vir: SURS, Imena in rojstni dnevi,
stanje 1. 1. 2026.
Elizabeta je bila nekoč veliko pogostejša
Obratno zgodbo pripovedujejo podatki za ime Elizabeta. Danes je to 99. najpogostejše žensko ime v Sloveniji, med vsemi osebnimi imeni pa zaseda 193. mesto.
Največ prebivalk z imenom Elizabeta pripada starejšim generacijam. Med ženskami, rojenimi od leta 1941 do 1950, jih je 760, med rojenimi od leta 1951 do 1960 pa 549.
Med prebivalkami, rojenimi v osemdesetih letih, je samo še 81 Elizabet, med rojenimi v devetdesetih pa 67. Ime v zadnjih letih ni povsem izginilo. Med prebivalkami, rojenimi v obdobju 2011-2020, je 85 Elizabet, med rojenimi od leta 2021 do 2025 pa 48.
Zanimivo je, da sta bili imeni v najmlajši opazovani generaciji skoraj izenačeni. Med rojenimi od leta 2021 do 2025 je 49 Špel in 48 Elizabet.

Kje v Sloveniji živi največ Špel in Elizabet?
Tudi zemljepisna razporeditev imen razkriva precejšnje razlike. Največ Špel, kar 2.432, živi v osrednjeslovenski statistični regiji. Toda če pogledamo uvrstitev imena med ženskimi imeni posamezne regije, najbolj izstopa Gorenjska.
Tam živi 948 Špel, ime pa zaseda visoko 12. mesto.
Pri Elizabetah je drugače. Največ, 751, jih živi v podravski regiji, po pogostnosti glede na druga ženska imena pa je Elizabeta najvišje uvrščena v Pomurju, na 36. mestu.
| Statistična regija | Špela | Elizabeta |
|---|---|---|
| Pomurska | 174 | 351 |
| Podravska | 792 | 751 |
| Koroška | 224 | 139 |
| Savinjska | 827 | 308 |
| Zasavska | 195 | 54 |
| Posavska | 204 | 74 |
| Jugovzhodna Slovenija | 434 | 108 |
| Osrednjeslovenska | 2.432 | 520 |
| Gorenjska | 948 | 230 |
| Primorsko-notranjska | 139 | 39 |
| Goriška | 297 | 112 |
| Obalno-kraška | 214 | 73 |
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
V vseh statističnih regijah razen v Pomurju je Špel več kot Elizabet. V Pomurju pa je razmerje obrnjeno: tam živi 351 Elizabet in 174 Špel.
Takšne razlike odražajo tudi spreminjanje priljubljenosti imen med generacijami in po posameznih delih Slovenije.
Tudi Liza, Betka in Izabela so povezane z Elizabeto
Elizabeta je zaradi svoje dolžine skozi zgodovino dobila veliko različnih krajših in ljubkovalnih oblik.
Med slovenske različice in izpeljanke spadajo Ela, Eli, Eliza, Elza, Liza, Lizika, Beti, Betka, Špelca, Špelica in Špelka. V širšo imensko družino sodi tudi Izabela.
O povezavi med imeni je pisal že Janez Keber, ki je opisal tudi širjenje skrajšanih imen po letu 1971. Takrat so številne krajše različice, ki so se prej uporabljale predvsem doma ali v pogovoru, začele postajati samostojna uradna imena.
Špela ima svoje mesto tudi v slovenski ljudski pesmi. Keber jo omenja v povezavi s pesmijo Svoji ženi nezvesti gospod, v kateri se pojavljajo tudi ljubkovalne oblike imena. To potrjuje, da ime ni novodobna iznajdba, temveč del slovenske imenske tradicije.
Danes sta Špela in Elizabeta v osebnih dokumentih dve različni imeni. Njun skupni izvor pa ostaja lep primer tega, kako se lahko ime skozi stoletja prilagodi jeziku in navadam ljudi, dokler se njegova prvotna oblika skoraj povsem ne izgubi.
