Oktober so naši predniki imenovali vinotok, september kimavec, december pa gruden. Stara slovenska imena mesecev so bila povezana predvsem z naravo, vremenskimi razmerami in opravili na poljih, travnikih ter v vinogradih. Nekatera še danes pogosto slišimo, druga so skoraj povsem izginila iz vsakdanje govorice.
Za vsak mesec v letu obstaja tudi tradicionalno slovensko poimenovanje. Januar je prosinec, februar svečan, marec sušec. Pravzaprav si vseh dvanajst imen ni težko zapomniti, saj večina pove, kaj se je v določenem delu leta dogajalo v naravi.
Stara slovenska imena mesecev – seznam vseh 12 mesecev
| Današnje ime meseca | Staro slovensko ime |
|---|---|
| Januar | Prosinec |
| Februar | Svečan |
| Marec | Sušec |
| April | Mali traven |
| Maj | Veliki traven |
| Junij | Rožnik |
| Julij | Mali srpan |
| Avgust | Veliki srpan |
| September | Kimavec |
| Oktober | Vinotok |
| November | Listopad |
| December | Gruden |
To je najbolj uveljavljen seznam tradicionalnih slovenskih imen mesecev. V preteklosti pa poimenovanja niso bila povsod enaka. Razlikovala so se po pokrajinah, posameznih obdobjih in tudi glede na avtorje starih koledarjev.
Zakaj so meseci dobili takšna slovenska imena?
Januar – prosinec
Prosinec je staro slovensko ime za januar, prvi mesec v letu. Ena od ljudskih razlag ime povezuje s prosom. Sredi zime so bile zaloge hrane v preteklosti pogosto skromnejše, proso pa je bilo pomembno živilo. Od tod znana razlaga, da prosinec “prosi proso”. Obstajajo tudi jezikoslovne razlage, ki ime povezujejo s svetlobo oziroma sončnimi žarki, ki po zimskem solsticiju postopoma prinašajo daljše dneve. Zato povezave s prosom ne moremo šteti za edino zanesljivo razlago izvora besede.
Februar – svečan
Februarju so rekli svečan. Ime se pogosto povezuje s svečami, tako tistimi iz voska kot ledenimi svečami, ki se v mrzlem zimskem vremenu oblikujejo na strehah. Februarja, natančneje 2. februarja, praznujemo tudi svečnico, zato se staro poimenovanje pogosto razlaga v povezavi s tem praznikom. V starejših slovenskih zapisih najdemo tudi različice, kot sta svečen in sečan. Izvor imena tako ni nujno povezan samo s svečami.
Marec – sušec
Staro slovensko ime za marec je sušec. Poimenovanje se nanaša na obdobje, ko se po zimi tla začnejo sušiti. Sneg se umika, zemlja se ogreva, na poljih pa se lahko začnejo prva spomladanska opravila.
Čeprav je lahko marec tudi precej deževen, se ime nanaša predvsem na značilno spremembo po zimskem obdobju, ko je zemlja pogosto razmočena ali pomrznjena.
April – mali traven
April so naši predniki imenovali mali traven. Pomen je precej preprost. To je mesec, ko začne trava intenzivneje rasti, travniki in pašniki pa postopoma zelenijo.
Beseda »mali« označuje zgodnejšo fazo pomladne rasti. Trava je še mlada, narava pa se šele pripravlja na bujnejše zelenje, ki ga prinese maj.
Maj – veliki traven
Maj je bil veliki traven, kar je naravno nadaljevanje aprilskega malega travna. V tem mesecu so travniki običajno že bujno zeleni, rastline hitro rastejo, začnejo pa se tudi nekatera pomembna kmečka opravila.
Ime je povezano predvsem z obiljem trave in pomladnega rastja. Razlika med malim in velikim travnom je tako razlika med začetkom in vrhuncem pomladne rasti.
Junij – rožnik
Junij je znan kot rožnik, ime pa izhaja iz besede roža. V tem obdobju cvetijo številne travniške in druge rastline. Cvetenja je praviloma veliko, zato je bilo poimenovanje povezano s cvetočo naravo. Ime rožnik se je v slovenskem jeziku ohranilo tudi zunaj koledarja. Tako se na primer imenuje znani ljubljanski hrib Rožnik, vendar to samo po sebi ne pomeni, da je poimenovanje kraja nastalo neposredno iz imena meseca.
Julij – mali srpan
Juliju so rekli mali srpan. Ime izhaja iz besede srp, orodja, ki so ga ljudje nekoč uporabljali za ročno žetev žita. Julij je bil v številnih krajih čas začetka oziroma pomembnega dela žetve. Pridelek je bilo treba požeti, posušiti in pripraviti za shranjevanje. Izraz mali srpan označuje prvi del tega tradicionalnega žetvenega obdobja.
Avgust – veliki srpan
Avgust je bil veliki srpan. Tudi to ime je povezano s srpom in žetvijo. V preteklosti sta bila julij in avgust pomembna meseca za spravilo žita ter drugih poljskih pridelkov. V primerjavi z malim srpanom se je veliki srpan povezoval z nadaljevanjem oziroma obsežnejšim delom žetvenih opravil.
Danes večino žetve opravijo stroji, staro ime pa spominja na obdobje, ko je bil srp nepogrešljiv pripomoček pri delu na polju.
September – kimavec
September ima eno zanimivejših starih slovenskih imen. Imenovali so ga kimavec, v starejših zapisih pa najdemo tudi obliko kimovec. Poimenovanje se običajno razlaga z zrelim sadjem, zaradi katerega se veje dreves upogibajo oziroma »kimajo«.
September je tradicionalno povezan z obiranjem jabolk, hrušk in drugih jesenskih plodov. Prav prizor vej, obteženih s sadjem, lepo pojasnjuje ljudsko razumevanje tega imena.
Oktober – vinotok
Oktober je vinotok, verjetno eno najbolj prepoznavnih starih slovenskih imen mesecev.
Ime je povezano z vinom oziroma obdobjem trgatve, ko grozdje iz vinogradov prihaja v vinske kleti, mošt pa začne svojo pot proti vinu.
Vinotok dobesedno prikliče predstavo vina, ki teče. Poimenovanje je še posebej razumljivo v slovenskih vinorodnih pokrajinah, kjer so trgatev, stiskanje grozdja in kletarska opravila pomemben del jeseni.
Čeprav se trgatve danes pogosto začnejo že avgusta ali septembra, se je ime vinotok ohranilo kot izraz za oktober.
November – listopad
November so imenovali listopad. Razlog se skriva že v sami besedi, saj je to obdobje, ko z listopadnih dreves odpada listje.
Po jesenskem obarvanju krošenj se drevesa postopoma pripravljajo na zimsko mirovanje, gozdovi pa dobijo povsem drugačno podobo.
Zanimivo je, da se beseda listopad še danes uporablja tudi v drugih slovanskih jezikih, vendar ne označuje povsod istega meseca. Na Hrvaškem je na primer listopad ime za oktober, v češčini pa za november.
December – gruden
Zadnji mesec v letu so naši predniki imenovali gruden. Ime se najpogosteje povezuje z grudami zemlje. Ko pritisne mraz, lahko vlažna zemlja pomrzne in se strdi v trde grude, kar je bilo ljudem pri delu na poljih zelo dobro poznano. Poimenovanje tako opisuje zimske razmere, ko so tla pogosto mrzla, trda in manj primerna za obdelovanje.
Kako stara so slovenska imena mesecev?
Slovenska poimenovanja mesecev imajo dolgo zgodovino. Med najstarejšimi znanimi zapisi je škofjeloški koledarski zapis iz leta 1466, v katerem so zabeležena slovenska imena mesecev.
Zanimivo je, da tedanja poimenovanja niso bila povsem enaka današnjemu uveljavljenemu seznamu. Pojavljali so se denimo sečan, bobovcvet, poberuh, listognoj in kozoprsk.
Jezikoslovec Fran Miklošič je v 19. stoletju raziskoval slovanska imena mesecev in zbral številne različice. Samo v slovenskem prostoru je bilo znanih veliko različnih poimenovanj, kar kaže, kako močno so bila odvisna od krajevnih navad in jezika posameznega obdobja.
Danes uporabljamo januar, februar, marec in druga mednarodno uveljavljena imena, ki imajo večinoma latinski izvor. Stara slovenska imena pa še vedno najdemo v pratikah, ljudskih pregovorih, starejših besedilih in koledarjih.
Še posebej zanimiva so zato, ker nam omogočajo pogled na leto skozi oči nekdanjih prebivalcev slovenskega podeželja. Koledar ni bil povezan samo s številkami in datumi, temveč tudi z rastjo trave, žetvijo, dozorevanjem sadja, trgatvijo in prihodom zime.
Če boste v starem koledarju naleteli na zapis “15. vinotoka”, gre torej za 15. oktober. “1. kimavca” pomeni 1. september, “25. grudna” pa 25. december.
