V ponedeljek zvečer so številni prebivalci Slovenije in širše regije na nebu opazili nenavaden pojav. Iz temine večernega neba se je izrisala skrivnostna spiralna oblika, ki je marsikoga spomnila na galaksijo. Fotografije, ki so hitro zaokrožile po družbenih omrežjih, so sprožile val ugibanj. So bili priča astronomskemu fenomenu? Ali gre morda za posledico naravnega pojava, ki ga še ne poznamo? Znanstvena razlaga, kot se pogosto zgodi, ni tako romantična, a nič manj fascinantna.
Agencija RS za okolje (ARSO) je kasneje potrdila, da so prejeli več slik spirale na nebu in jih objavili tudi na svojem profilu na družbenem omrežju Bluesky. Dodali so, da gre za pojav, ki je na prvi pogled morda res podoben spiralni galaksiji, a ima svojo razlago – precej bolj zemeljsko oziroma tehnološko. Gre za posledico raketnega izstrelka ameriškega podjetja SpaceX, ki je tisti večer v nizko Zemljino orbito poslal novo skupino satelitov Starlink.
SpaceX, rakete in svetlobni vrtinci nad našimi glavami
Pojav, ki je marsikoga zmedel, je v resnici rezultat sodobne tehnologije in človekovega posega v vesolje. Raketni izstrelki, kot je bil Falcon 9, puščajo za sabo sledi izpušnih plinov in odvečne snovi. Ko raketa izpusti odvečno gorivo in se hkrati vrti, se ti izpusti v določenih pogojih razporedijo v značilno spiralno obliko, ki je vidna s tal.
Kot so pojasnili na Agenciji Republike Slovenije za okolje, raketni izpuh v naravno smer nazaj lahko povzroči, da se vmesni del rakete zavrti in deluje kot raketni pršilnik. Izpušni plini pa se zaradi rotacije izločijo v spirali. V jasnih vremenskih razmerah in ob primerni osvetlitvi Sončeve svetlobe je ta pojav lahko izjemno viden. A zakaj prav spiralna oblika? Zakaj ravno zdaj, nad našimi glavami?
Spirala na večernem nebu? Astronomska pojasnila!
Podrobnejšo razlago pojava je za spletni portal N1 podal Tomaž Zwitter, profesor astronomije, astrofizike in kozmologije z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Njegova razlaga je preprosta, a hkrati opozorilna.
“To je Sončeva svetloba, ki jo odbija odvečno gorivo, ki ga odmetavajo rakete, s katerimi Elon Musk izstreljuje satelite Starlink. Ni ekološko, ampak ta gospod najbrž na to ne misli,” je za N1 dejal profesor Zwitter. Dodal je še, da se raketa, ki s seboj pelje več satelitov, mora vrteti, da jih lahko pravilno vtiri v različne tirnice okoli Zemlje.
“In če jim potem ostane kaj goriva, ga brizgajo okoli in se to vidi kot spirala – podobno kot na vrtni zalivalki, ki se vrti in vas poškropi z vodo,” je še slikovito pojasnil.
Znanost je torej jasna: pojav je posledica človekove dejavnosti, ne pa naravnega čudeža. A kljub temu ostaja nekaj izjemno estetskega in fascinantnega v tem, da na nebu, ki smo ga navajeni dojemati kot večnega in neodvisnega, puščamo sledi tehnološkega napredka.
Ko se vesolje in tehnologija prepletata
Čeprav gre za znanstveno pojasnjen pojav, ima dogodek širši kontekst. Pojav spiralnih sledi raket SpaceX ni nov. Podobne pojave so že večkrat opazovali prebivalci Aljaske, Norveške in celo Nove Zelandije. A tokratni primer je eden redkih, ki je bil tako jasno viden iz Slovenije, kar je presenetilo tudi del strokovne javnosti.
Znanost in tehnologija se vse bolj prepletata z našim vsakdanom – tudi z našim pogledom v nebo. Dogodki, ki so še pred nekaj leti pripadali znanstveni fantastiki, so zdaj postali del večernih sprehodov in opazovanja z balkona. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, pa ni več le “kaj smo videli?”, temveč tudi “kam gremo?”.
Poleg estetskega vidika nam pojav odpira tudi razpravo o odgovornosti. Koliko nadzora imamo nad tem, kaj podjetja, kot je SpaceX, pošiljajo v nebo? In kakšne so dolgoročne posledice takih izstrelitev – tako za okolje kot za našo zaznavo neba kot prostora nedotaknjenega miru?
