Po košnji trate marsikdo najprej pomisli na vrečo, zabojnik ali kompostni kup, redkeje pa na to, da ima v rokah eno najbolj dostopnih brezplačnih gnojil na domačem vrtu. Sveže pokošena trava ni samo odpadek, ki ga je treba čim prej odstraniti z dvorišča. V njej so hranila, vlaga in organska snov, ki lahko pomagajo trati, zelenjavnim gredam, okrasnim zasaditvam in kompostu. Prav zato se pri urejanju vrta vse bolj uveljavlja preprosto pravilo: kar zraste na vrtu, naj se vsaj deloma vrne nazaj v vrt.
Pokošeni ostanki vsebujejo dušik, nekaj fosforja in kalija, torej hranila, ki jih rastline potrebujejo za rast. Ker je sveža trava večinoma voda, se hitro razkraja, pri tem pa v tla vrača del tistega, kar je trata med rastjo porabila. To ne pomeni, da je treba travo brez razmisleka raztrositi povsod.
Če je bila trata pred kratkim škropljena s herbicidi ali je v njej veliko plevela s semeni, je potrebna previdnost. V takem primeru lahko ostanki škodujejo občutljivim rastlinam ali raznesejo plevel tja, kjer ga najmanj želite.
V nadaljevanju boste prebrali:
- kako lahko pokošena trava nahrani trato brez dodatnega dela,
- kdaj je smiselno uporabiti travo kot zastirko na gredah,
- kako jo pravilno dodati na kompost, da ne začne smrdeti,
- v katerih primerih pokošene trave raje ne uporabite na vrtu.
Najlažja rešitev je pogosto najboljša
Najbolj preprost način uporabe pokošene trave je, da je sploh ne pobirate. Če kosite redno in trava ni previsoka, lahko drobni odrezki ostanejo na trati. Ta praksa se pogosto imenuje vračanje pokošene trave v trato. Odrezki se hitro razgradijo, hranila pa se vrnejo v zgornjo plast tal.
To ni lenoba, temveč pametna vrtna navada. Trata s tem dobi del dušika nazaj, tla ostanejo bolj živa, lastnik pa prihrani čas, vreče in odvoz. Pomembno je le, da ne kosite preveč naenkrat. Če je trava zelo visoka in jo odrežete v velikih kosih, se lahko na površini naredijo debele plasti, ki dušijo trato in zadržujejo vlago na napačen način.
Pravilo tretjine pomaga ohraniti lep videz trate
Pri košnji velja koristno pravilo, da naenkrat ne odstranimo več kot približno tretjine višine trave. Tako so odrezki krajši, hitreje se skrijejo med bilke in se lažje razgradijo. Trata je videti bolj urejena, rastline pa doživijo manj stresa.
Redna košnja je pri tem pomembnejša od popolnega urnika. Trava ne raste vedno enako hitro. Po dežju in toplem vremenu lahko zraste naglo, v suši pa skoraj obstane. Bolje je opazovati trato kot slepo kositi vsako soboto ob isti uri.
Pokošena trava kot zastirka med paradižniki in solato
Drugi način uporabe je zastirka. Tanka plast pokošene trave na gredah pomaga zadrževati vlago, zmanjšuje rast plevela in blaži temperaturna nihanja v tleh. To je posebej koristno pri paradižniku, papriki, bučkah, kumarah, solati, zelju in tudi okoli grmovnic, kjer zemlja poleti hitro izgublja vlago.
Trava naj bo razporejena v tanki plasti, približno dva do pet centimetrov, ne v debelem mokrem kupu. Sveže pokošeno travo je dobro najprej nekoliko posušiti. Mokri odrezki se namreč radi sprimejo v gosto preprogo, ki lahko prepreči dostop zraka in vode do tal. Namesto koristne zastirke nastane sluzasta plast, ki je neprijetna na pogled in vonj.
Zastirka naj se ne dotika stebel
Pri zelenjavi in mladih sadikah naj trava ne leži neposredno ob steblu. Pustite nekaj prostora okoli rastline, da se steblo ne zadržuje v stalni vlagi. To zmanjša možnost gnitja in bolezni. Zastirko po potrebi obnavljajte v tanjših slojih, saj se trava hitro sesede in razgradi.
Na okrasnih gredah se bo zelena trava sčasoma obarvala rjavo. To morda ni najlepši prizor pred vhodom v hišo, je pa na zelenjavnem vrtu zelo praktičen. Če vas videz moti, lahko čez travo dodate tanek sloj lubja, slame ali listja.
Kompost jo obožuje, vendar samo v pravi družbi
Pokošena trava je odličen zelen material za kompost, saj je bogata z dušikom. Težava nastane, če jo na kup nasujete preveč naenkrat. Velika količina sveže trave se stisne, začne gniti brez dovolj zraka in hitro razvije neprijeten vonj. Namesto dobrega komposta dobite mokro, vročo in smrdljivo maso.
Rešitev je mešanje. Travo dodajajte v plasteh in jo kombinirajte z rjavim materialom, denimo suhim listjem, slamo, zdrobljenimi vejicami, kartonom brez barvnih premazov ali natrganim papirjem. Takšna mešanica ima več zraka, boljše razmerje hranil in se lepše razkraja.
Dober kompost ne sme biti zbit
Kompostni kup občasno premešajte, posebej po večji košnji. Če je masa premokra, dodajte suhe liste ali slamo. Če je presuha, jo rahlo navlažite. Pokošena trava je v kompostu zelo koristna, vendar mora dihati.
Previdnost pri škropljeni trati in plevelu
Največja napaka je uporaba trave s površin, ki so bile pred kratkim tretirane s sredstvi proti plevelu. Ostanki herbicidov lahko škodujejo zelenjavi, cvetlicam in koristnim organizmom v tleh. Takšne trave ne uporabljajte za zastirko na gredah in je ne dodajajte v kompost, iz katerega boste kasneje hranili vrt.
Podobno velja za travo, polno cvetočega plevela ali semen. Če jo raztrosite po gredah, si lahko sami zasejete nove težave. V tem primeru je bolje ostanke uporabiti previdno ali jih odložiti tam, kjer ne bodo škodili pridelku.
Kosilnica za mulčenje je koristna, ni pa nujna
Kosilnica za mulčenje travo nareže na drobnejše koščke, zato se ti hitreje razgradijo in lepše izginejo med bilkami. Takšna kosilnica je dobra izbira za tiste, ki redno puščajo pokošeno travo na trati. Kljub temu ni nujna. Tudi običajna kosilnica lahko dobro opravi delo, če kosite dovolj pogosto in ne puščate dolgih, mokrih kep trave.
Najboljši rezultat prinese kombinacija zdrave pameti in opazovanja. Kratki odrezki lahko ostanejo na trati. Rahlo osušena trava je odlična zastirka. Manjše količine gredo na kompost, pomešane s suhim materialom. Trava s škropljenih površin ali polna semen pa ne sodi med občutljive rastline.
Vrt ima rad kroženje, ne odmetavanja
Pokošena trava je eden najpreprostejših dokazov, da vrt ne potrebuje vedno novih izdelkov iz trgovine. Včasih je najboljša pomoč že tam, pod kosilnico. Če jo uporabite pravilno, lahko izboljša tla, zmanjša potrebo po zalivanju, omeji plevel in nahrani kompost. Hkrati je manj vrtnih odpadkov, manj vreč in manj nepotrebnega dela.
Naslednjič po košnji zato ne glejte na pokošeno travo kot na težavo. Poglejte jo kot material, ki lahko še enkrat opravi koristno delo. Na trati, med paradižniki ali v kompostu bo naredila več koristi, kot bi jih naredila v zabojniku.
