Otroci so občutljivejši, kot se zdi. Vsaka beseda odraslega se v njih vtisne hitreje in globlje, kot bi si želeli verjeti.
V družinah pogosto prevladuje ideja, da je iskrenost vedno dobra. Da morajo otroci vse vedeti. Da je najbolje, če starši delijo svoje stiske, čustva in skrbi, ker je resničnost del vzgoje. A strokovnjaki za razvoj otroka opozarjajo, da popolna iskrenost ni enaka zdravi iskrenosti.
Otroci so odvisni od občutka stabilnosti. Čutijo razpoloženje staršev. Poslušajo stvari, ki jih odrasli izrečejo mimogrede. Zapomnijo si tone glasu, poglede in drobne opombe. A njihov notranji svet ni opremljen s filtri, ki jih imajo odrasli. Ne znajo ločiti med trenutnim nezadovoljstvom in dolgoročno realnostjo. Ne vedo, da je stres odraslih pogosto prehoden.
Zato obstajajo teme, ki jih starši ne bi smeli prenašati na otroke. Ne zato, ker bi morali skrivati resnico, temveč zato, ker otroci še nimajo orodij, da bi to razumeli brez posledic. Te teme prehitro postanejo bremena. Lahko se preoblikujejo v strah, občutek odgovornosti, nesigurnost ali pretirano zrelost, ki otroku ukrade del otroštva.
Ko otroci nosijo besede dlje, kot si starši predstavljajo
Otroci dojemajo svet skozi čustva. Varnost povezujejo s predvidljivostjo. Odrasel človek lahko razume, da je starš trenutno pod stresom, ker je imel slab dan. Otrok pa začuti samo stres. Ne zna ločiti med posameznim dogodkom in dolgoročno grožnjo.
Čustva staršev postanejo čustva otroka. Če starš izraža strah, ga otrok ponotranji. Če starš ponavlja nezaupanje, se otrok nauči dvomiti. Če starš govori o svojih neuspehih, otrok to poveže s pričakovanji do sebe. Znanstvene raziskave potrjujejo, da se otroci močno naslonijo na občutek čustvene varnosti, ki ga ustvarijo starši.
Ravno zato je pomembno, da se starši zavedajo te teže. Nekatere teme niso primerne za otroška ušesa, ker v njih sprožijo strah pred izgubo varnosti, občutek odgovornosti, ki ga ne bi smeli nositi, ali pa jim odvzamejo brezskrbnost, ki je temelj zdravega razvoja.
Teme, ki jih starši ne bi smeli deliti z otroki
Vaše finančne težave
Starši mislijo, da je prav, da otroci razumejo realnost. A otrok ne razume razlik med začasnim pomanjkanjem in dolgoročnim propadom. Informacija o finančni stiski v otroku povzroči tesnobo. Otrok si ne zna razložiti, da bo družina kos izzivu. Čuti le grožnjo. Otroci si zaslužijo občutek varnosti, ne skrbi za položnice ali račune.
Vaša nepredelana jeza
Izražanje močnih čustev pred otroki pušča močne sledi. Otrok ne razume, da je jeza usmerjena drugam. Zazna le napetost. Dolgotrajna izpostavljenost jezi staršev lahko vodi v občutek strahu, negotovosti in sramu. Otrok potrebuje občutek, da je dom varen prostor.
Težave v vašem partnerskem odnosu
Otroci nimajo sposobnosti razumeti dinamike med odraslima. Ne razumejo konteksta. Ne razumejo, kaj je resno in kaj ne. Ne razumejo, da je prepir pogosto le prehodna faza. Ko starši otroku razlagajo intimne partnerske težave, otrok nehote prevzame vlogo čustvenega posrednika. Ta vloga je pretežka. Otrok mora ostati otrok.
Podrobnosti vaših preteklih napak
Starši pogosto mislijo, da bodo s priznanjem lastnih napak otroka zaščitili pred enakimi napakami. A otrok to razume drugače. Lahko izgubi občutek varnosti in spoštovanja. Lahko se poistoveti z napakami starša in razvije občutek, da je njegova pot že določena. Otroci potrebujejo vodstvo, ne breme preteklih travm svojih staršev.
Vaši strahovi in tesnobe
Otrok išče v staršu oporo. Če starš razkriva svoje najgloblje strahove, otrok izgubi občutek, da je odrasli steber stabilnosti. To lahko povzroči pretirano zrelost, pri kateri otrok prevzame odgovornost za dobrobit starša. Ta proces je škodljiv. Otrok mora imeti svobodo biti razigran in neodgovoren v zdravem pomenu.
Opravljanje in kritika drugih
Če starš pred otrokom slabo govori o sosedih, sorodnikih ali prijateljih, otrok izgubi sposobnost zaupanja. Odrasli slabo govorijo o drugih iz frustracije. Otrok pa se iz tega nauči, da so odnosi nevarni, nezanesljivi ali da je sprejemanje drugih vedno pogojno. Uči se nezaupanja, še preden ima možnost izkusiti svet.
Nespoštljiv odnos do avtoritete
Starši želijo, da otrok spoštuje učitelje, zdravnike in druge odrasle. Če pa sami pred otrokom izražajo prezir do avtoritete, s tem rušijo lasten cilj. Otrok bo dvomil v pravila. Avtoriteta bo postala nekaj, čemur se upira, ne nekaj, kar spoštuje.
Vaša obžalovanja
Starši pogosto delijo svoje obžalovanja v želji, da bi otroka usmerili drugače. A otrok to razume kot dokaz, da je življenje polno napak in izgub. Potrebuje občutek upanja, ne občutek izgubljenih priložnosti. Obžalovanje staršev ga lahko celo bremeni z željo, da popravi tisto, česar starši niso mogli.
Vaša osebna negotovost
Otroci izjemno hitro posnemajo vzorce dojemanja sebe. Če starš govori, da se ne mara, da ni dovolj dober ali da ni sposoben, otrok te misli posrka vase. Otroci pogosto ustvarijo svoj občutek vrednosti po zgledu staršev.
Vsaka vaša življenjska stiska
Stiske, ki jih odrasli doživljajo kot vsakdan, so za otroke lahko breme. Otrok si zasluži mir. Ne sme čutiti dolžnosti, da rešuje starša. To je vloga, ki jo lahko nosi samo odrasli človek, in še ta jo nosi težko.
Kako lahko starši zaščitijo svoje otroke?
Ustvarite varno čustveno okolje
Otrok mora čutiti stabilnost. Starši lahko določene težave rešujejo stran od otroka. Dom naj bo prostor, kjer otrok čuti varnost, ne strah ali napetost.
Govorite iskreno, ne pa preobremenjujoče
Iskrenost je pomembna, a mora biti prilagojena otrokovi starosti. Niste dolžni deliti vsega. Lahko poveste, da imate stresen dan, brez opisovanja konkretnih finančnih ali čustvenih težav.
Uporabite podporo odraslih
Stiske naj bodo obravnavane v svetu odraslih. Prijatelji, partner, terapevt ali sodelavec so ljudje, ki lahko nosijo težo, ki je otrok ne sme.
Otroku pustite, da ostane otrok
Otroci ne smejo čutiti, da morajo reševati razmerja, odnose ali odrasle težave. Naj se igre, radovednost in brezskrbnost ohranijo čim dlje.
Zakaj so te meje pomembne tudi za starše?
Meje niso postavljene zato, da bi starši morali skrivati bolečino. Namenjene so temu, da se otroci razvijajo zdravo in stabilno.
Če otrok nosi starševske skrbi, se lahko razvije pretirana odgovornost. Lahko se razvije strah, da bo družina razpadla ob najmanjši težavi. Lahko se razvije občutek, da mora biti popoln, da staršu ne povzroči še dodatnega stresa.
Ko starši postavijo mejo in ohranijo določene skrbi v svetu odraslih, zaščitijo otrokov notranji mir. To jim omogoča, da ustvarijo svoj odnos do sveta brez bremen, ki jih ne razumejo in ne morejo nositi.
Otroci potrebujejo stabilnost, ne popolnost
Starši pogosto menijo, da morajo biti popolni. A otroci ne potrebujejo popolnih staršev. Potrebujejo stabilne starše. Takšne, ki znajo priznati, da je težko, vendar brez prenosa bremen na otroka. Takšne, ki znajo reči, da bo vse v redu, ne da bi jim morali razlagati vse razloge, zakaj trenutno ni.
Stabilnost se kaže v mirnem tonu, v predvidljivosti, v toplini in v občutku, da odrasli obvladujejo svoje življenje. Otroci to občutijo močneje, kot si mislimo.
