Vonj pečenega kostanja je za mnoge eden najbolj toplih spominov na jesen. Sprehod skozi park, para iz papirnate vrečke in tisti drobni trenutek, ko prsti postanejo črni od lupine, a duša topla od okusa. Danes pa se vse pogosteje kostanj ne peče več na ognju, temveč v cvrtniku na vroč zrak, ki ga ima že skoraj vsako gospodinjstvo. Rezultat zna biti prav odličen, če poznamo nekaj skrivnosti.
Vlažni kostanji, mehka notranjost in hrustljava skorjica
Najpomembnejša med njimi je način, kako kostanj zarežemo. To majhno, a odločilno dejanje določi, ali bodo oreščki lepo odprti in mehki ali pa suhi, razpokani in trdi. V cvrtniku na vroč zrak se namreč toplota razporeja drugače kot v pečici, zato potrebuje kostanj prilagoditev.
Prerez po robu – tako boste naredili popoln kostanj
Večina ljudi še vedno kostanj reže križno, na vrhu lupine, kot so to počeli nekoč ob ognjiščih. A če jih boste pekli v cvrtniku, je boljša metoda prerez po robu, torej počez po strani, kjer se lupina naravno loči. Tak rez omogoči, da para med peko enakomerno izstopa, kostanj pa se ne razleti in hkrati ohrani sočnost.
Tak način reza posnema tisto, kar bi na odprtem ognju naredila plamenska toplota. Počasi odpira lupino od strani. Kostanj, ki je tako zarezan, se peče bolj enakomerno, notranjost ostane mehka in dišeča, medtem ko zunanjost dobi rahlo hrustljavo skorjico.
Če zarežete le s tanko črtico, obstaja nevarnost, da para ne bo mogla ven, kar lahko povzroči pokanje ali celo majhne eksplozije v cvrtniku. S križnim rezom pa se pogosto zgodi, da notranjost izsuši, ker para prehitro uide. Prerez po robu je torej kompromis, ki prinese najboljši rezultat.
Namakanje je ključ do mehke sredice
Kostanj ima gosto strukturo in visoko vsebnost škroba, zato ga je dobro pred peko namočiti v vodi. Namakanje traja vsaj pol ure, lahko pa tudi do ene ure, odvisno od debeline plodov. Vlažni kostanji bodo ob pečenju sproščali paro, ta pa bo naravno mehčala notranjost in preprečila, da bi se orešček izsušil.
Nekateri jih pustijo v vodi tudi čez noč, a za peko v cvrtniku to ni potrebno. Preveč mehki kostanji se lahko znotraj razmočijo. Najbolje je, da jih odcedite in rahlo obrišete, da niso povsem mokri, a še vedno vlažni.
Med peko se bo ta vlaga počasi spreminjala v paro in s tem delovala kot naravna zaščita pred izsušitvijo. Vlažnost je ključni razlog, da bodo kostanji iz cvrtnika podobni tistim, ki jih pečejo na ulici v kovinskih bobnih.
Voda v cvrtniku za mehko lupino
Poleg samega namakanja je pri peki v cvrtniku priporočljivo dodati majhno količino vode na dno posode – približno deciliter. Ta bo med peko ustvarila rahel vlažen zrak, ki poskrbi, da se lupina ne izsuši in ne razpoka prehitro.
Če ima tvoj cvrtnik mrežico ali perforirano košaro, lahko vodo dodaš spodaj v posodo pod njo. Para bo prodrla skozi in naredila mikroklimo, podobno tisti v pečici, le da bo postopek hitrejši in enakomernejši.
Ta majhen trik močno vpliva na končni rezultat. Kostanje boste lažje olupili, lupina bo mehka, notranjost pa bo ostala sočna.
Temperatura in čas peke
Najboljši rezultati se dobijo pri 200 stopinjah Celzija, čas peke pa je odvisen od velikosti plodov. Povprečno zadostuje 20 do 25 minut. Med peko kostanje enkrat premešajte, da se vsi enakomerno obarvajo.
Če želite še bolj izrazit okus, lahko proti koncu peke odprete cvrtnik in pustite, da zadnjih pet minut delujejo brez dodane vode. Tako se bo zunanjost rahlo zapekla in bo podobna tisti z uličnega ognja.
Paziti je treba, da jih ne prepečemo. Pretirano temni kostanji bodo grenki in suhi. Pravilno pečen kostanj mora imeti toplo zlato sredico in aromo, ki spominja na karameliziran orešček.
Kako jih pravilno pripraviti pred peko?
Izberite prave plodove
Najboljši so težki in bleščeči kostanji brez luknjic ali vdolbin, kar bi nakazovalo na črvičavost. Tisti, ki so lahki, so pogosto že suhi ali prazni.
Prerežite jih po robu
Uporabite oster nož in zarežite previdno, da ne poškodujete notranjosti. Rez naj bo približno centimeter dolg, le toliko, da zarežete skozi trdo lupino.
Namočite jih v vodi
Pustite jih počivati približno 45 minut, nato jih odcedite in rahlo obrišite s kuhinjsko brisačo.
Dodajte vodo v cvrtnik
Preden jih daste v napravo, vlijte približno deciliter vode na dno posode.
Pečenje
Nastavite 200 °C, pecite približno 20 minut, vmes jih enkrat premešajte. Po želji zadnjih pet minut brez vode, za rahlo zapečeno skorjico.
Kako jih olupiti, da gre hitreje?
Pečene kostanje zavijte v kuhinjsko krpo in jih pustite nekaj minut počivati. Para bo zmehčala notranjo kožico, ki se sicer pogosto drži mesa kostanja. Ko jih boste odpirali, bo lupina kar zdrsnila stran.
Če se vam zdi, da so nekateri težje olupljivi, jih lahko za pol minute vrnete v vroč cvrtnik ali pokrijete z mokro krpo, da para znova opravi svoje.
Kako shraniti pečen kostanj?
Če jih ne boste pojedli takoj, jih hranite v zaprti posodi v hladilniku največ tri dni. Pred ponovnim segrevanjem jih lahko na hitro poškropite z vodo in za nekaj minut vrnete v cvrtnik.
Lahko jih tudi zamrznete – olupljene in ohlajene. Ko jih boste želeli uporabiti, jih samo pogrejete v pečici ali ponvi.
Okusne ideje za naprej
Pečen kostanj ni le prigrizek. Odličen je tudi v rižotah, kremnih juhah, sladicah ali kot dodatek k pečenemu mesu. Zmečkan z malo masla in mleka postane nežno sladek pire, ki ga v Franciji postrežejo kot sladico.
Če radi ustvarjate, poskusite narediti kostanjev namaz ali polnilo za palačinke. Le pazite, da ne dodajate preveč sladkorja – naravna aroma pečenega kostanja je dovolj izrazita sama po sebi.
Zakaj ima kostanj tako posebno aromo?
Med pečenjem se v njem sproščajo sladkorji, ki karamelizirajo in ustvarijo tisti prepoznavni vonj. V cvrtniku se ta proces odvija enakomerno, zato so pečeni kostanji iz te naprave pogosto celo bolj aromatični kot iz pečice.
Cvrtnik omogoča, da se zrak premika hitro in v vseh smereh, kar pomeni manj suhe skorjice in več topline v sredini. Prav zato postajajo kostanji iz cvrtnika priljubljena jesenska rešitev za tiste, ki nimajo časa ali dostopa do odprtega ognja.
Vonj po jeseni, ki napolni dom
Ko zadiši po kostanju, dom dobi poseben značaj. Zrak postane topel, vonj spominja na otroštvo, listje zunaj pa dobi zlato barvo. Cvrtnik na vroč zrak morda ni romantičen kot ogenj ob cesti, a ponuja isto čarobnost. Brez dima, brez saje, in s popolnim rezultatom v dvajsetih minutah.
Vsaka jesen ima svoje male rituale. Eden najlepših je prav gotovo tisti, ko iz cvrtnika vzamemo vroče kostanje, jih zavijemo v brisačo, počakamo nekaj minut in nato s prsti odpiramo njihove sijoče lupine. V tem trenutku se poveže preteklost in sedanjost, toplina in nostalgija.
