Jesen v Sloveniji ima svoj vonj, zvok in okus -in vse to pogosto prihaja iz gozda, kjer pod listjem šelesti kostanj. Nabiranje kostanja je ena tistih dejavnosti, ki povezujejo generacije in dišijo po toplini doma, a marsikdo ne ve, da je tudi pri tako nedolžnem početju treba upoštevati jasna pravila. Da vas ob prijetnem sprehodu ne preseneti kazen, preverimo, koliko kostanja lahko posameznik sploh nabere.
Pravila za nabiranje kostanja v Sloveniji
Kostanj v slovenskih gozdovih spada med t. i. gozdne sadeže, katerih nabiranje ureja Pravilnik o varstvu gozdov. V 43. členu pravilnika je jasno zapisano, da lahko vsaka oseba dnevno nabere največ dva kilograma kostanja. Omejitev velja za državne in zasebne gozdove, saj zakon predvideva, da je gozd skupen prostor za rekreativno rabo, a ne za pridobitne namene.
To pomeni, da lahko vsakdo kostanj nabira za lastno uporabo. Za jesenske večere ob peči, za potice, nadeve ali marmelade. Ne pa za prodajo na tržnici ali preko spleta. Takšno početje se namreč šteje kot gospodarska dejavnost, ki zahteva dovoljenje in soglasje lastnika gozda.
Zakaj je omejitev postavljena pri dveh kilogramih?
Marsikdo se ob tej številki vpraša, zakaj prav dva kilograma. Gre za tehtno odločitev strokovnjakov iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki poudarjajo, da omejitev ni naključna. Dva kilograma predstavljata količino, ki zadošča za osebno uporabo, hkrati pa preprečuje pretirano obremenjevanje narave.
Če bi vsak obiskovalec gozda nabiral večje količine, bi hitro izčrpali plodove, ki so hrana tudi za divjad – predvsem divje prašiče, srne, veverice in ptice. Kostanj je pomemben vir energije za številne živali pred zimo, zato zakon ščiti naravno ravnovesje.
Nabiranje na zasebnih zemljiščih?
Veliko ljudi domneva, da na zasebnih gozdnih zemljiščih veljajo drugačna pravila. A tudi tam velja omejitev dveh kilogramov, razen če lastnik gozda posebej dovoli več.
Lastnik pa ima pravico, da nabiranje kostanja v svojem gozdu prepove, če se tam kostanj prideluje za prodajo. Takšna prepoved mora biti jasno označena – z vidno tablo na dostopni poti, kjer je zapisano, da je nabiranje prepovedano. Če takšne oznake ni, velja splošno pravilo o dveh kilogramih na osebo.
Kdo nadzira nabiranje in kako poteka nadzor?
Za nadzor nad nabiranjem kostanja so pristojni inšpektorji Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Ti imajo pooblastila, da na terenu preverjajo količino nabranih plodov in izrekajo globe, če odkrijejo kršitve.
Če vas zalotijo z večjo količino, kot jo dovoljuje zakon, lahko prejmete globo od 200 do 400 evrov. Če gre za ponavljajoče se prekrške ali poseg v gozd, kjer je nabiranje prepovedano, se kazen lahko zviša tudi do 800 evrov.
Inšpektorji pogosto nadzor izvajajo v sodelovanju z gozdarji in lovskimi čuvaji, zlasti v obdobjih, ko je nabiranje kostanja najbolj množično – torej v oktobru in novembru.
Zakaj je potrebno spoštovati gozdni bonton?
Poleg zakonskih omejitev velja pri nabiranju kostanja tudi etični gozdni bonton, ki ga gozdarji poudarjajo že več desetletij. Nabiranje za lastne potrebe naj bo spoštljivo do narave in do drugih obiskovalcev. To pomeni, da:
- ne trgamo ali lomimo vej,
- ne razkopavamo zemlje,
- ne puščamo smeti,
- naberemo le toliko, kolikor res potrebujemo.
Čeprav se zdi, da se v naravi vse samo obnavlja, gozd potrebuje čas, da si opomore po sezoni nabiranja. Kostanj, ki ostane v gozdu, pomaga ohranjati plodnost tal in prehranjevalno verigo za prostoživeče živali.
Kako pravilno nabirati kostanj?
Najboljši način je, da kostanj poberemo s tal, potem ko sam odpade iz ježice. Ne uporabljajmo palic ali orodja za pretepanja dreves, saj to poškoduje vejo in zmanjšuje rodnost.
Kostanje, ki jih pobiramo, je priporočljivo pospraviti v mrežaste vrečke ali platnene torbe, ki omogočajo kroženje zraka. Če nabirate več dni zapored, plodove sproti očistite listja in vlage, saj lahko v nasprotnem primeru hitro začnejo gniti.
Po nabiranju jih razprostrite na suhem, zračnem mestu, najbolje na lesenih podlagah. Če jih želite shraniti za daljše obdobje, jih lahko zamrznete, posušite ali vakuumsko zapakirate.
Kje v Sloveniji raste največ kostanja?
Največ kostanjevih gozdov je na Primorskem, Dolenjskem in v Posavju, predvsem na pobočjih Gorjancev, v okolici Kostanjevice, Sežane, Litije in Postojne. V teh krajih se gozdni plod pogosto prepleta z lokalno kulinariko – od kostanjevih kolačev in potic do kostanjeve juhe in celo kostanjevega piva.
Kaj storiti, če vidite prepoved nabiranja?
Če med sprehodom po gozdu naletite na tablo s prepovedjo nabiranja, jo je treba spoštovati. Običajno pomeni, da je lastnik gozda vložil veliko dela in sredstev v gojenje kostanjevih dreves za komercialno rabo. V takih primerih je treba razumeti, da gre za zasebno dejavnost in da bi nabiranje pomenilo krajo pridelka.
Če pa opazite, da je tabla nejasna, poškodovana ali postavljena na sporno mesto, lahko obvestite Zavod za gozdove ali inšpektorat, ki preveri, ali je prepoved zakonita in utemeljena.
