Rumene kuhinjske omarice, kovinski ročaji, dvojno pomivalno korito in keramične ploščice z geometrijskimi vzorci. Takšne kuhinje so bile v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja pogost prizor v slovenskih domovih. Marsikatera se je ohranila vse do danes, nekatere pa so kljub več desetletjem uporabe še vedno povsem uporabne.
Takšna kuhinja je lep primer opreme, značilne za to obdobje. Svetlo rumene fronte omaric, temni poudarki in dolgi kovinski ročaji razkrivajo oblikovalske smernice, ki so bile takrat priljubljene. Oprema močno spominja na kuhinje iz sedemdesetih in začetka osemdesetih let.
Barve, ki jih danes redko vidimo
Današnje kuhinje so pogosto bele, sive ali v naravnih odtenkih lesa. Pred nekaj desetletji je bila izbira precej bolj živahna.
Rumena, oranžna, zelena in rjava so bile med značilnimi barvami kuhinjskega pohištva tistega obdobja. Pogosto so jih kombinirali s temnimi delovnimi površinami, kovinskimi obrobami in izrazitimi ročaji.
Tudi stenske ploščice so imele svojo vlogo. Namesto velikih enobarvnih površin so bile priljubljene manjše ploščice z različnimi vzorci. Bele ploščice z modrikastimi geometrijskimi črtami so značilen primer takšnega oblikovanja.
Posebnost starejših kuhinj je bila tudi njihova razporeditev. Elementi so bili običajno postavljeni ob stene, pogosto v obliki črke L, da je ostalo dovolj prostora za gibanje in delo.
Ob tem lahko opazite še eno zanimivo podrobnost. Kuhinja je umeščena pod poševno streho, zgornje omarice pa so nameščene samo tam, kjer to dopušča višina prostora. Takšne rešitve so bile pogoste pri urejanju mansardnih stanovanj.
Kuhinje so bile narejene za dolgo uporabo
Pri starejših kuhinjah je zanimivo predvsem to, koliko jih je še danes v uporabi.
Omarice so bile pogosto izdelane iz oplemenitenih ivernih plošč, obrobe in ročaji pa iz kovine ali umetnih materialov. Kakovost se je razlikovala med proizvajalci, vendar so se številni kuhinjski sestavi izkazali za trpežne.
Takrat tudi ni bilo tako običajno, da bi gospodinjstva kuhinjo menjala vsakih nekaj let. Nakup nove kuhinje je predstavljal precejšen finančni zalogaj, zato so jo družine praviloma uporabljale več desetletij.
Ko se je obrabila delovna površina ali pokvaril posamezen aparat, so pogosto zamenjali samo poškodovani del. Omarice so ostale.
V kuhinjah je bil včasih tudi samostoječi štedilnik s pečico, vgrajen med spodnje elemente. Takšna postavitev je bila zelo razširjena, preden so postale običajne ločene vgradne kuhalne plošče in pečice, nameščene višje v kuhinjskem pohištvu.
Dvojno pomivalno korito iz nerjavnega jekla je omogočalo ločeno pomivanje in izpiranje posode. To je bilo še posebej praktično v gospodinjstvih brez pomivalnega stroja.
Se spomnite kuhinjskih nap in visečih omaric?
Eden od prepoznavnih delov kuhinjske opreme iz tistega časa so bile tudi velike kuhinjske nape. Pogosto so imele kovinsko ohišje in so bile precej drugačne od današnjih elegantnih vgradnih modelov.
V kuhinji je napa nameščena nad štedilnikom, njen spodnji del pa sega izpod zgornjih elementov.
Značilne so bile tudi viseče omarice, ki so segale skoraj do stropa, ter globoki predali za pribor, kuhinjske krpe in druge pripomočke.
V številnih domovih so na kuhinjskih pultih stali še mlinčki za kavo, emajlirani lonci, posode za kruh in električni mešalniki. Nekateri izmed teh aparatov so delovali desetletja.
Kuhinja je bila prostor, kjer se je veliko dela opravilo ročno. Pomivanje posode, priprava ozimnice, kuhanje marmelade in nedeljska kosila so bili del vsakdanjega življenja številnih slovenskih družin.
Bi takšno kuhinjo danes še obdržali?
Zanimivo je, da se del oblikovanja iz sedemdesetih let ponovno vrača. V sodobnih kuhinjah lahko znova opazimo barvite omarice, izrazite ročaje in ploščice z geometrijskimi vzorci.
Razlika je predvsem v tehnologiji. Današnji aparati so praviloma energijsko učinkovitejši, predali imajo sodobna vodila, delovne površine pa so izdelane iz različnih novih materialov.
Toda če so stare omarice še vedno stabilne, jih ni nujno zavreči. Včasih zadostujejo novi panti, zamenjava dotrajanega pulta ali popravilo posameznih vratc. Pri posegih v stare električne napeljave in priključke je potreben strokovni pregled.
Takšna rumeno-bela kuhinja je zanimiva prav zato, ker ni muzejski eksponat, temveč prostor, v katerem je še vedno mogoče prepoznati način opremljanja domov izpred več desetletij.
Marsikdo bi ob pogledu nanjo verjetno prepoznal kuhinjo svojih staršev ali starih staršev. Morda celo takšno, v kateri je preživel dobršen del otroštva.
