Na nekaterih slovenskih vrtovih so tudi konec oktobra na drevesih še vedno številne hruške. Plodovi so veliki, zelenorumeni in na otip pogosto precej trdi, čeprav je večina drugega sadja že obrana. Najverjetneje gre za eno od poznih jesenskih ali zimskih sort hrušk, ki jih praviloma obiramo pozneje in pogosto postanejo primerne za uživanje šele po določenem času skladiščenja.
Takšne hruške niso nujno nezrele, čeprav še niso mehke in sladke. Pri številnih zimskih sortah je celo priporočljivo, da jih oberemo, ko so še čvrste, nato pa jih pustimo dozoreti v ustreznih razmerah. Čakanje na popolno mehkobo plodov na drevesu lahko povzroči slabšo kakovost ali hitrejše propadanje pridelka.
Katere hruške zorijo tako pozno?
Veliki hruškasti plodovi z zelenorumeno kožico in posameznimi rjavkastimi lisami so še vedno na drevesu. Nekateri so že precej rumeni, drugi imajo še zelenkast odtenek.
Glede na obliko in čas dozorevanja bi lahko šlo za katero od poznih sort, na primer društvenko (Doyenné du Comice), zimsko dekanko ali drugo podobno zimsko hruško.
Med poznejšimi sortami, ki jih poznamo tudi v Sloveniji, so:
| Sorta | Običajen čas obiranja | Značilnost |
|---|---|---|
| Društvenka | September-oktober | Veliki, sočni in sladki plodovi |
| Pastorjevka | Začetek do sredina oktobra | Podolgovati plodovi, primerni za skladiščenje |
| Zimska dekanka | Sredina oktobra | Čvrsti plodovi, ki se lahko dolgo skladiščijo |
| Passa Crassana | Začetek do sredina oktobra | Veliki, bolj okrogli plodovi |
| Concorde | September – oktober | Podolgovati plodovi s čvrstim mesom |
Čas obiranja se lahko glede na vremenske razmere, lego sadovnjaka in posamezno leto nekoliko razlikuje.
Zakaj so hruške oktobra še vedno trde?
Pri zimskih hruškah je treba razlikovati med zrelostjo za obiranje in zrelostjo za uživanje.
Ko hruška doseže primerno velikost in stopnjo razvoja, je lahko že pripravljena za obiranje, čeprav je njeno meso še čvrsto. Po obiranju se nato začnejo spremembe, zaradi katerih postaja mehkejša, slajša in bolj aromatična.
Nekatere pozne sorte za pravilno dozorevanje potrebujejo celo obdobje hlajenja.
Pri sortah, kot so Bosc, Comice in Anjou, lahko to obdobje traja več tednov. Šele po hladnem skladiščenju plodove prestavimo na sobno temperaturo, kjer postopoma razvijejo značilno teksturo in okus.
Zato ni nenavadno, da hruška, obrana sredi ali konec oktobra, postane najboljša za uživanje šele novembra ali decembra.
Kako ugotovimo, ali so hruške pripravljene za obiranje?
Pri domačem drevesu lahko opravimo preprost preizkus. Hruško nežno primemo z dlanjo, jo nekoliko privzdignemo in obrnemo. Če se pecelj razmeroma zlahka loči od veje, je to lahko znak, da je plod že dovolj razvit za obiranje.
Če se trdno drži veje, je mogoče, da potrebuje še nekaj časa. Vendar to pravilo ni povsem zanesljivo pri vseh sortah, saj se nekatere tudi ob ustrezni zrelosti težje odtrgajo.
Dodatni znaki so primerna velikost ploda, sprememba osnovne barve kožice in razvoj semen.
Hrušk ne smemo trgati na silo, saj lahko poškodujemo rodne vejice, na katerih bodo prihodnje leto nastali novi plodovi.
Ali lahko pozne hruške pustimo na drevesu do novembra?
Če so plodovi konec oktobra še na drevesu, to ne pomeni, da jih je treba pustiti tam do prve zmrzali.
Pri večini evropskih sort hrušk mraz ni potreben za uspešno obiranje. Nasprotno, močnejša zmrzal lahko poškoduje plodove in skrajša njihov čas skladiščenja.
Če so hruške že dosegle ustrezno stopnjo razvoja, jih je bolje obrati pred napovedano močnejšo ohladitvijo.
Ob dolgotrajnem čakanju lahko postanejo preveč zrele, izgubijo kakovost ali začnejo rjaveti od znotraj, čeprav so navzven še vedno videti zdrave.
Kako jih shraniti, da bodo dozorele in ostale uporabne?
Za pozne hruške je primeren hladen prostor, v katerem temperatura ostaja približno med 0 in 4 stopinjami Celzija. Za daljše skladiščenje je pomembna tudi dovolj visoka zračna vlaga, da se plodovi ne izsušijo.
Hruške nežno položimo v plitve zabojčke, po možnosti v eno plast. Poškodovane plodove ločimo od zdravih, saj se lahko hitreje pokvarijo.
Ko želimo nekaj hrušk pojesti, jih prestavimo na sobno temperaturo. Pri sortah, ki so že opravile potrebno obdobje hlajenja, se lahko meso v nekaj dneh zmehča.
Zrelost najlažje preverimo z nežnim pritiskom ob peclju. Če meso tam nekoliko popusti, je hruška praviloma že blizu primerne zrelosti za uživanje.
Pri tem ne čakamo, da se zmehča celoten plod, saj je lahko takrat sredica že preveč zrela.
Če imate konec oktobra na drevesu še veliko hrušk, je zato smiselno najprej obrati nekaj plodov in preveriti njihovo čvrstost, okus ter notranjost. Če so že razviti in se lepo ločijo od veje, preostalega pridelka ni treba puščati na drevesu samo zato, ker so hruške še trde.
