Gradnja severnega dela tretje razvojne osi je najdlje med Velenjem in Slovenj Gradcem. Na 17,5 kilometra dolgem odseku so štirje od osmih gradbenih sklopov že zaključeni, na štirih pa dela še potekajo. Za povezavo od Šentruperta do Velenja medtem še pridobivajo integralno gradbeno dovoljenje.
Projekt se nadaljuje tudi proti Dravogradu in Holmcu, vendar so posamezni odseki v precej različnih fazah. V gradnjo tretje razvojne osi sever je bilo doslej vloženih 355 milijonov evrov, za leto 2027 pa je predvidenih še 186 milijonov evrov.
Kako daleč je gradnja od Šentruperta do Holmca?
Kliknite posamezen odsek in preverite trenutno stanje projekta.
Šentrupert–Velenje
Za odsek od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug poteka pridobivanje integralnega gradbenega dovoljenja.
Za preostala zemljišča še potekajo postopki urejanja lastninskih razmerij. Prva faza izbire izvajalcev je že zaključena.
Velenje–Slovenj Gradec
Štirje od osmih gradbenih sklopov so zaključeni, na preostalih štirih dela še potekajo.
Slovenj Gradec–Dravograd
Državni prostorski načrt za ta odsek je bil sprejet marca 2026. Projekt je tako korak bližje pripravi dokumentacije za izvedbo.
Otiški Vrh–Prevalje–Holmec
Za nadaljevanje proti Prevaljam in Holmcu državni prostorski načrt še ni sprejet.
Med Velenjem in Slovenj Gradcem končani štirje sklopi
Na 17,5 kilometra dolgi trasi med Velenjem in Slovenj Gradcem je projekt razdeljen na osem gradbenih sklopov.
Dela so že zaključena na sklopih Škalsko jezero, Gaberke, Jenina in Konovo. Gradbišča pa ostajajo aktivna na sklopih Velenje, Škale, Velunja in Podgorje.
Gre za tehnično zahteven del nove cestne povezave. Kar 40 odstotkov trase bo namreč potekalo na večjih objektih ali skozi njih.
Na celotnem odseku so predvideni trije predori, 16 viaduktov in sedem mostov. Prav veliko število objektov kaže, zakaj gradnje tega dela tretje razvojne osi ni mogoče primerjati z gradnjo običajne ceste po ravnem terenu.
Gradnja poteka na območju z zahtevnim reliefom, zato so posamezni odseki razdeljeni na samostojne sklope, ki jih je mogoče izvajati v različnih časovnih obdobjih.
Kaj se dogaja med Šentrupertom in Velenjem?
Drugačna je slika južneje. Za približno 14 kilometrov dolg odsek od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug gradbena dela še niso stekla.
Trenutno poteka postopek pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja.
Po podatkih Darsa je pravica graditi zagotovljena za 97,36 odstotka zemljišč, potrebnih za projekt. Za preostali delež zemljišč postopki urejanja lastninskih razmerij še niso zaključeni.
Prav pridobitev vseh potrebnih pravic na zemljiščih je eden ključnih korakov pred izdajo gradbenega dovoljenja in začetkom gradnje.
Dars je medtem že izvedel prvo fazo izbire izvajalcev za gradnjo etap Šentrupert in Podgora–Velenje. Naslednji koraki so vezani na pravnomočno gradbeno dovoljenje.
Ko bo to pridobljeno, bo lahko sledila druga faza javnega naročila in nato začetek gradnje. Konkretnega datuma začetka del Dars v predstavljenih podatkih še ne navaja.
Tretja razvojna os proti Dravogradu
Tretja razvojna os se pri Slovenj Gradcu ne konča. Načrtovana severna povezava se nadaljuje proti Dravogradu, Prevaljam in Holmcu.
Za odsek med Slovenj Gradcem in Dravogradom je bil marca 2026 sprejet državni prostorski načrt. To pomeni, da je določena prostorska umestitev prihodnje ceste, pred samo gradnjo pa je potrebnih še več nadaljnjih postopkov.
Trenutno poteka izbor izvajalca inženirsko-svetovalnih storitev. Njegove naloge bodo povezane s pripravo projektne in okoljske dokumentacije ter pridobivanjem nepremičnin, potrebnih za izvedbo.
Še nekoliko prej v postopku je nadaljevanje od Otiškega Vrha prek Prevalj proti Holmcu. Za ta del državni prostorski načrt še ni sprejet. Potekata recenzija strokovnih podlag in dopolnjevanje projektnih rešitev. Če bodo postopki potekali po predvidenem načrtu, bi bil lahko državni prostorski načrt za ta odsek sprejet v drugi polovici leta 2027.
Doslej 355 milijonov evrov, prihodnje leto še 186 milijonov
Razlike med posameznimi deli severne tretje razvojne osi so torej velike. Med Velenjem in Slovenj Gradcem je gradnja na polovici gradbenih sklopov že končana, med Šentrupertom in Velenjem čakajo na dovoljenje, severneje od Slovenj Gradca pa potekajo predvsem prostorski in projektni postopki.
Tudi finančni obseg projekta je velik. Po podatkih Darsa je bilo v gradnjo tretje razvojne osi sever do zdaj vloženih 355 milijonov evrov. Za leto 2027 je predvidenih dodatnih 186 milijonov evrov.
Cilj ostaja sklenjena cestna povezava od avtocestnega priključka Šentrupert proti Velenju, Slovenj Gradcu in naprej do Holmca. Za prebivalce Koroške in Savinjsko-šaleške regije bo zato v naslednjih mesecih eden pomembnejših mejnikov prav dogajanje na odseku Šentrupert–Velenje.
Tam bo treba najprej zaključiti postopke za preostala zemljišča in pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje. Šele nato bo znano, kdaj bo mogoče odpreti nova gradbišča na južnem delu povezave.
