Po prihodu z letala se nekateri potniki že naslednji dan zbudijo z glavobolom, zamašenim nosom, bolečim grlom ali izrazito utrujenostjo. Včasih gre za začetek okužbe, drugič za posledice suhega zraka, premalo spanja ali napornega potovanja. Tveganje za težave lahko zmanjšamo s tremi preprostimi navadami: rednim pitjem vode, skrbjo za higieno rok in dovolj kakovostnega spanja.
Takšne navade so pomembne tudi za pilote in drugo letalsko osebje, ki pogosto menjavajo kraje, urnike in podnebne razmere. Strokovnjaki za letalsko medicino poudarjajo, da se telo na potovanje lažje prilagodi, če mu zagotovimo dovolj tekočine, počitka in čim manj nepotrebne izpostavljenosti okužbam.
Pri tem noben nasvet ne more zagotoviti, da po potovanju ne bomo zboleli. Lahko pa zmanjšamo nekatera tveganja in ublažimo neprijetne posledice letenja.
1. Vodo začnite piti že pred letom, ne šele po pristanku
Zrak v potniški kabini letala je precej bolj suh od zraka v večini stanovanj. Relativna vlažnost je lahko med 10 in 20 odstotki.
To lahko povzroči občutek suhega grla, draženje nosne sluznice, suhe oči in nelagodje med dihanjem. Nekateri potniki te težave naslednji dan zamenjajo za prve znake prehlada.
Zato je smiselno piti dovolj vode že pred odhodom na letališče in med samim letom.
Praktična rešitev je prazna steklenica, ki jo po varnostnem pregledu napolnimo s pitno vodo, kjer je to dovoljeno in na voljo.
Med večurnim letom je bolje piti redno po manjših požirkih kot pa šele takrat, ko postanemo zelo žejni. Previdni bodite tudi pri alkoholu. Ta lahko poslabša kakovost spanja in prispeva k občutku utrujenosti po potovanju.
Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) priporoča zadostno hidracijo predvsem zaradi lažjega prilagajanja potovanju in zmanjševanja težav, povezanih s časovno razliko.
Voda sicer ne prepreči virusne okužbe, pomaga pa preprečevati dehidracijo in blažiti nekatere posledice suhega zraka.
2. Največ pozornosti namenite rokam in bližini drugih potnikov
Letališča in letala vsak dan obišče veliko ljudi. Čakalnice, vrste pred vkrcanjem, sanitarije in potniške kabine so prostori, kjer lahko pridemo v stik z povzročitelji okužb.
Respiratorni virusi se širijo predvsem prek zraka in tesnih stikov z okuženimi osebami. Nekateri se lahko prenesejo tudi z onesnaženih površin, če se nato z neumitimi rokami dotikamo oči, nosu ali ust.
Zato si pred jedjo in po uporabi stranišča umijte roke z milom in vodo. Kadar to ni mogoče, uporabite razkužilo z najmanj 60 odstotki alkohola.
Med pogosto dotikanimi površinami na letalu so zložljive mizice, naslonjala za roke in zaponke varnostnih pasov.
Če v bližini sedi oseba, ki izrazito kašlja ali kaže znake okužbe dihal, je lahko dodatna zaščita dobro prilegajoča se maska, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih.
Ob tem je dobro vedeti, da imajo sodobna potniška letala učinkovite prezračevalne sisteme s filtri HEPA. Zato ni pravilno trditi, da so letala zaradi kroženja zraka sama po sebi izjemno nevarna.
Večje tveganje predstavljata predvsem neposredna bližina okužene osebe in zadrževanje v gneči.
3. Po prihodu si privoščite spanje, vendar pazite na časovno razliko
Zgodnji odhodi, pozni pristanki in dolge poti do letališča lahko močno posežejo v običajen ritem spanja.
Potnik, ki mora vstati ob treh zjutraj, nato več ur potuje in šele pozno zvečer prispe v hotel, lahko naslednji dan občuti podobne težave kot ob začetku bolezni.
Pojavijo se lahko glavobol, slabša zbranost, utrujenost in občutek splošnega slabega počutja.
Če potujete med različnimi časovnimi pasovi, se temu lahko pridruži še časovni zamik oziroma jet lag.
Pri potovanju iz Slovenije na Ciper, denimo, je časovna razlika samo ena ura, zato izrazit časovni zamik običajno ni glavna težava. Večjo vlogo lahko imata zgodnje vstajanje in premalo spanja.
Pri potovanjih na druge celine pa je prilagajanje precej zahtevnejše.
CDC svetuje, da se ob prihodu čim prej prilagodimo lokalnemu dnevnemu ritmu. Pomagata dnevna svetloba in spanje v običajnih nočnih urah nove destinacije.
Če ste čez dan zelo utrujeni, lahko pomaga kratek počitek, dolg približno 20 do 30 minut. Večurno spanje sredi dneva pa lahko oteži večerno uspavanje.
Je mogoče zaradi klimatske naprave na letalu dobiti prehlad?
Pogosto slišimo, da je nekdo po letu zbolel zaradi klimatske naprave ali hladnega zraka v kabini.
Toda prehlad povzročajo virusi, ne klimatska naprava sama.
Hladen in suh zrak lahko draži sluznico ter okrepi občutek suhega nosu in grla. Če se naslednji dan pojavijo še vročina, kašelj in bolečine v mišicah, pa gre lahko za okužbo, ki se je začela že pred potovanjem ali med njim.
Čas od okužbe do prvih simptomov je pri različnih virusih različen. Zato zgolj na podlagi tega, da smo zboleli dan po letu, ne moremo vedeti, kje smo se okužili.
Če se po potovanju pojavijo visoka vročina, izrazito poslabšanje počutja ali drugi resnejši simptomi, se posvetujte z zdravnikom. Pri težkem dihanju ali močni bolečini v prsih poiščite nujno medicinsko pomoč.
Kaj narediti takoj po prihodu v hotel?
Po daljšem potovanju si umijte roke, popijte nekaj vode in si vzemite čas za normalen obrok.
Če ste prispeli podnevi, se lahko odpravite na krajši sprehod. Dnevna svetloba in zmerno gibanje pomagata pri prilagajanju na nov dnevni ritem.
Predvsem pa si ne naložite preveč dejavnosti že prvi večer.
Če imate naslednje jutro načrtovan izlet ali druge obveznosti, bo kakovosten spanec pogosto koristnejši od poznega večernega raziskovanja nove destinacije.
Najboljši način, da zmanjšate možnost slabega počutja po letu, ni poseben vitaminski pripravek ali skrivni trik. Največ lahko naredite z dovolj tekočine, dobro higieno in pravočasnim počitkom.
