V sredo dva potresa pri Ribnici in Brežicah – sta morda povezana?

Slovenijo sta v sredo, 16. septembra, stresla dva šibka potresa. Prvega so zgodaj zjutraj zaznali v bližini Brežic, drugega nekaj manj kot devet ur pozneje pri Velikih Laščah. Časovna bližina hitro odpre vprašanje, ali bi lahko bila dogodka med seboj povezana.

Po doslej znanih podatkih ni razloga, da bi potresa obravnavali kot neposredno povezana dogodka. Njuni nadžarišči sta precej oddaljeni, oba potresa pa sta bila zelo šibka. Bolj verjetno gre za dva ločena dogodka na potresno aktivnem območju Slovenije.

V sredo, 16. septembra, ob 4.43 so seizmografi državne mreže zabeležili potres magnitude 1,4 v bližini Brežic. Po prvih podatkih so ga čutili prebivalci Brežic, Dobove in okoliških krajev, njegova intenziteta pa po oceni ni presegla IV. stopnje evropske potresne lestvice EMS-98.

Nato je istega dne ob 13.40 sledil še potres magnitude 1,8 v bližini Velikih Lašč. Čutili so ga prebivalci Velikih Lašč in okolice, ocenjena intenziteta pa ni presegla III. stopnje EMS-98.

Manj kot devet ur narazen, vendar približno 70 kilometrov daleč

Na zemljevidu sta dogodka videti razmeroma blizu, toda v resnici je med območjema Brežic in Velikih Lašč po zračni črti približno 70 do 75 kilometrov. To je pri tako majhnih magnitudah velika razdalja.

Potres nastane ob nenadnem premiku kamnin ob prelomu, pri čemer se sprosti nakopičena napetost in skozi tla razširi potresno valovanje. ARSO pojasnjuje, da tektonski potresi nastajajo zaradi premikov tektonskih blokov in da so potresi tudi sicer zelo pogost naravni pojav.

Pri močnem potresu lahko sprememba napetosti v kamninah vpliva tudi na bližnje prelome in sproži niz popotresnih sunkov. Pri potresu magnitude 1,4 pa je količina sproščene energije zelo majhna, zato neposredna povezava z dogodkom več deset kilometrov stran ne bi bila običajna razlaga.

Tudi drugi potres je bil z magnitudo 1,8 šibek.

Zakaj se lahko dva potresa vseeno zgodita istega dne?

Dva potresa v nekaj urah zato še ne pomenita, da je prvi povzročil drugega. Slovenija leži na tektonsko aktivnem območju, zato seizmografi pogosto zaznajo manjše dogodke, ki jih ljudje večinoma sploh ne občutijo. ARSO v svojih seznamih redno beleži tudi potrese okoli magnitude 1,5 ali 2. Julija letos so denimo v istem dnevu zaznali potres magnitude 2,1 pri Topolšici in nekaj ur pozneje potres magnitude 2,2 pri Metliki.

Podoben čas dogodkov zato sam po sebi ni dokaz skupnega izvora.

Če bi šlo za klasičen niz glavnega potresa in popotresnih sunkov, bi pričakovali, da bi se dogodki pojavljali na istem ali vsaj bližnjem območju preloma. Prav tako bi bil običajno jasno prepoznaven močnejši glavni potres, kateremu bi sledili manjši sunki. V sredinem primeru tega vzorca za zdaj ni.

Območje Brežic je sicer potresno precej dejavno

Potres pri Brežicah ni nenavaden za ta del države. ARSO je letos prav v Posavju zgostil mrežo potresnih opazovalnic z devetimi novimi merilnimi mesti. Agencija je ob tem območje opisala kot eno seizmično bolj aktivnih v Sloveniji.

Tudi dolgoročne ocene potresne nevarnosti kažejo, da območje Brežic spada med pomembnejša potresna območja države. K tamkajšnji potresni nevarnosti prispevajo številni šibkejši dogodki, zgodovinsko pa so bili zabeleženi tudi močnejši potresi.

To pa ne pomeni, da manjši potres napoveduje močnejšega. Posameznega prihodnjega potresa na podlagi dveh majhnih sunkov ni mogoče napovedati.

Kaj bi pokazalo, da gre vendarle za skupen niz?

Bolj zanimivo bi postalo, če bi seizmologi v naslednjih urah ali dneh na enem od obeh območij zaznali več dogodkov s podobnim žariščem.

Takrat bi lahko govorili o potresnem roju ali zaporedju potresov in primerjali globino žarišč, natančne koordinate ter lego prelomov.

Za zdaj pa podatki kažejo predvsem to, da sta se 16. septembra v različnih delih jugovzhodne in osrednje Slovenije zgodila dva manjša potresa. Časovno sta bila blizu, vendar sama časovna bližina in njuna majhna magnituda ne kažeta na neposredno povezavo.

Če je kdo katerega od sunkov občutil, ARSO zbira podatke prebivalcev prek vprašalnika. Ti odgovori seizmologom pomagajo določiti dejanske učinke potresa po posameznih krajih.