December je za mnoge najlepši del leta, a obenem tudi obdobje, ko se možgani odzivajo precej drugače kot v preostalih mesecih. Številni, predvsem starejši od šestdeset let, opazijo, da se jim prav v tem času pogosteje zgodi, da pozabijo dogovor, narobe odložijo predmet ali se preprosto ne morejo spomniti imena, ki ga sicer poznajo. To ni nujno znak resne bolezni. December prinaša nabor dejavnikov, ki vplivajo na spomin, pozornost in splošno kognitivno zmogljivost. Od spremembe rutine in dodatnega stresa do bolj razpršenih misli zaradi številnih obveznosti. Vse to skupaj ustvari idealno podlago za občutek, da nam spomin uhaja.
V nadaljevanju razkrivamo, kako december vpliva na spomin, zakaj so starejši na te spremembe bolj občutljivi in katere preproste navade lahko zmanjšajo te kognitivne zdrse.
Stres decembra pomembno vpliva na kratkoročni spomin
Povečana količina opravkov obremeni miselne funkcije
December je poln dogajanja. Obiski, priprave, nakupi, družinska srečanja in številne drobne naloge se nalagajo druga na drugo. Misli so ves čas v stanju budnosti in načrtovanja. Možgani se v takšnih okoliščinah težko osredotočijo na eno samo nalogo. Stres, ki ga sprožijo številne obveznosti, neposredno vpliva na del možganov, ki skrbi za kratkoročni spomin. Ko se sprošča več stresnih hormonov, se sposobnost zadrževanja informacij zmanjšuje.
Preobremenjenost zmanjša sposobnost osredotočanja
Starejši kot smo, bolj izrazito občutimo posledice kognitivne preobremenitve. Po šestdesetem letu možgani potrebujejo več miru in več časa, da obdelajo nove dražljaje. V decembru pa do njih prihaja skoraj nenavaden tok informacij.
Oseba si sicer nekaj zapomni, a zaradi številnih motečih dejavnikov informacija ne ostane dovolj dolgo, da bi se utrdila.
Razpršena pozornost je eden ključnih razlogov pozabljivosti
Miselni skoki otežijo zadrževanje informacij
Veliko ljudi v tem času doživlja miselno razpršenost. Med hojo po mestu razmišljajo o darilih, ob kosilu o večerni obveznosti, med pogovorom pa o tem, kaj morajo urediti naslednje jutro. Možgani ne morejo obdelovati vseh teh tokov hkrati. Zato se posamezne informacije izgubijo, čeprav imamo občutek, da smo jih slišali ali videli.
Pretiran občutek nujnosti moti zaznavanje in spomin
December pogosto prinaša občutek, da se je treba lotiti vsega takoj. Ta nujnost ustvarja notranjo napetost. Ljudje v takšnem stanju slabše zaznavajo okolico, ker niso zares prisotni v trenutku. Ko možgani ne registrirajo dogodka dovolj natančno, se ta ne more zapisati v spomin. Pozabljivost je tako zgolj posledica pomanjkljive pozornosti, ne nujno spominske okvare.
Sprememba vsakdanje rutine lahko zmoti kognitivno stabilnost
Odstopanja od navad otežijo pomnjenje
Večina ljudi po šestdesetem letu dobro deluje, kadar so dnevi urejeni. Redna ura obrokov, stalne poti, enak ritem počitka in gibanja. December te ritme poruši. Obroki so kasneje, spanje pogosteje prekinjeno, dnevi pa manj predvidljivi. Možgani v tem obdobju izgubijo del notranje strukture, ki podpira spomin.
Premalo spanja slabša pomnjenje
Slovenci pozimi pogosto spimo premalo. Družabni dogodki trajajo dlje, televizija je zanimivejša, včasih pa nas prebudi tudi skrb za opravila naslednjega dne. Spanje je ključno za utrjevanje spomina, saj možgani med počitkom prestavljajo informacije iz kratkoročnega v dolgoročni spomin. Če je noč prekratka, se ta proces prekine.
Zakaj so osebe po 60. letu bolj občutljive?
Naravne spremembe v kognitivnih procesih
Po šestdesetem letu pride do počasnejšega pretoka informacij med možganskimi celicami. To je povsem normalen del staranja. Ne gre za bolezen, temveč naravno evolucijo delovanja možganov. Ko k temu dodamo zunanje dražljaje decembra, se hitreje pojavi občutek pozabljivosti.
Večja občutljivost na okoljske motnje
Starejši pogosteje izgubijo miselno nit, če jih kdo prekine ali zmoti. December s svojo dinamiko prinaša veliko takšnih okoliščin. Zvočna gneča, hitri pogovori, svetlobni dražljaji in spremembe okolja skupaj ustvarijo pogoje, v katerih spomin lažje spodrsne.
Kako si lahko pomagamo?
Urejanje obveznosti v jasen urnik
Največ naredimo, če naloge razporedimo v manjše sklope in jih zapišemo. Možgani se bolje znajdejo, kadar vedo, kaj pričakujejo. Jasen urnik zmanjšuje stres in ohranja pregled nad dnevi, ki so sicer polni nepričakovanih opravkov.
Več poudarka na mirnih trenutkih
Deset minut tišine med dopoldanskim vrvežem lahko izrazito pomaga. Možgani potrebujejo kratke pavze, da uredijo misli. Mir, ki ga ustvarimo sami, zmanjša miselno razpršenost in omogoči, da si več zapomnimo.
Povratek k manjšim rutinam
Tudi če se dnevni ritem spremeni, lahko ohranimo nekaj stalnih točk, ki stabilizirajo kognitivne procese. To je lahko:
- enak čas zajtrka
- vsakodnevni sprehod
- kratko popoldansko branje
- večerna umiritev brez zaslonov
Že majhna sidra urejajo občutek vsakodnevne strukture.
Preprosti možganski trik za boljši spomin v prazničnem času
Zavestno osredotočanje na posamezen trenutek
Ko nekaj počnemo, naj bodo misli tam. Zavestno usmerjanje pozornosti je eno najmočnejših orodij za boljše pomnjenje.
Možgani si zapomnijo tisto, kar je bilo registrirano jasno in brez motenj.
Odpravljanje nepotrebnega hrupa
Redno zračenje, manj hrupa in umirjeno okolje doma lahko presenetljivo hitro izboljšajo občutek kognitivne zbranosti.
Okolje vpliva na kognitivno zmogljivost bolj, kot si mnogi predstavljajo.
Kdaj je treba biti pozoren na hujše težave?
Ponavljajoča se močnejša pozabljivost
Če oseba nenehno pozablja osnovne stvari, kot so imena bližnjih, lokacije predmetov ali dogodki preteklega dne, je smiselno poiskati zdravniški nasvet.
Težave pri vsakodnevnih opravilih
Če december ni edini mesec, ko se pojavi pozabljivost, ali če težave vplivajo na samostojnost, je potrebna strokovna ocena. Vendar pri večini ljudi decembrska pozabljivost ni znak bolezni, temveč odraz preobremenjenosti.
Pozabljivost je pogosta, a jo lahko omilimo
Pozabljivost v decembru je pogosta, še posebej med ljudmi po šestdesetem letu. Ni vedno znak upadanja spomina ali bolezni. Pogosto gre za naraven odziv možganov na stres, spremembo rutine in razpršeno pozornost.
Možgani se dobro odzovejo na jasen red, manj dražljajev in premišljeno organizirane obveznosti. Če si v prazničnih dneh dovolimo več miru in manj naglice, spomin hitro postane bolj zanesljiv.
Prav zato številni že z nekaj manjšimi spremembami opazijo, da se pozabljivost zmanjša, počutje izboljša, prazniki pa postanejo prijetnejši.
