Umetna inteligenca na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) ni več samo tema za prihodnost. Na ARSO jo že uporabljajo pri napovedovanju morskih gladin, neurij, hudourniških poplav in rečnih pretokov, pa tudi pri izboljševanju zelo kratkoročnih vremenskih napovedi.
Na posebnem strokovnem srečanju 23. septembra je ARSO predstavil več konkretnih področij, kjer umetna inteligenca že pomaga meteorologom, hidrologom in oceanografom pri delu z velikimi količinami podatkov in napovednimi modeli.
Umetna inteligenca pomaga pri neurjih, rekah in morju
Med predstavljenimi primeri so bili napovedovanje morskih gladin, rečnih pretokov in hudourniških poplav. Poseben del je bil namenjen tudi napovedovanju neurij ter razumevanju meteoroloških cunamijev, torej hitrih sprememb morske gladine, ki jih lahko sprožijo atmosferski pojavi.
To ne pomeni, da umetna inteligenca sama izdaja vremensko napoved. Njena vloga je predvsem v tem, da pomaga obdelati velike količine meritev in modelskih podatkov, prepoznati vzorce ter izboljšati rezultate, ki jih nato uporabljajo strokovnjaki.
ARSO jo uporablja tudi pri vključevanju opazovanj v numerične vremenske modele. Gre za proces, pri katerem se meritve iz različnih virov združujejo z izračuni modelov, da je začetno stanje ozračja čim bolj natančno.
Posebej zanimive so zelo kratkoročne napovedi
Eno od področij, kjer lahko umetna inteligenca veliko pomeni za običajnega uporabnika, so zelo kratkoročne napovedi.
Pri nevihtah in nalivih je namreč pogosto najpomembnejše vprašanje, kaj se bo zgodilo v naslednjih nekaj urah in kje se bo pojav najbolj verjetno razvil. ARSO je med primeri uporabe zato izpostavil tudi zelo kratkoročne napovedi in tako imenovano poprocesiranje, s katerim se rezultati vremenskih modelov dodatno izboljšujejo.
Takšne metode lahko pomagajo predvsem pri pojavih, ki se hitro razvijajo in so prostorsko zelo omejeni. Klasični modeli imajo pri tem pogosto več težav kot pri napovedovanju splošnega vremena za večje območje.
ARSO umetno inteligenco vidi kot dodatno orodje
Glavni namen ni zamenjava meteorologov, ampak izboljšanje napovednih metod, storitev za uporabnike ter učinkovitejša uporaba podatkov in modelov. Tako je uporabo umetne inteligence opisal tudi ARSO ob predstavitvi svojih dosedanjih dosežkov.
Za uporabnike vremenskih napovedi se spremembe zato ne bodo nujno kazale kot povsem nova aplikacija ali poseben znak ob napovedi. Bolj verjetno jih bomo opazili v ozadju: pri natančnejših izračunih, hitrejšem zaznavanju nevarnih pojavov in boljših zelo kratkoročnih napovedih.
ARSO pri tem nadaljuje razvoj na več področjih hkrati. Med predstavljenimi projekti so bili vremenski, hidrološki in morski modeli, zato umetna inteligenca ne ostaja omejena samo na napoved temperature ali padavin.
