Nekje med griči Dolenjske, le streljaj od Šmarjete, se skriva nekaj izjemnega – naravni termalni vrelec sredi jame. Klevevške jame so edinstven pojav ne le v slovenskem kraškem svetu, temveč tudi v širšem evropskem prostoru. Ob razvalinah gradu Klevevž, kjer danes deluje majhna hidroelektrarna, se nahajata dve jami, Gornja in Spodnja Klevevška jama, znani tudi pod skupnim imenom Ajdovski jami. Njuna posebnost je v termalnem izviru v notranjosti ene od njiju, to so edine znane jamske toplice v Sloveniji.
Med skalami nad Raduljo vre topla voda, ki jo skriva jama
Avtorji obsežnih raziskav tega edinstvenega jamskega sistema – Ciril Mlinar, Tomaž Petek in Aleš Lajovic iz Jamarskega kluba Železničar – so odkrili neverjetne naravne pojave, kompleksno geološko sliko ter izvir tople vode, ki tudi pozimi ohranja temperaturo med 20 in 25 °C. Čeprav do danes še ni bila dokazana zdravilnost vode, gre za naravno posebnost, ki bi si zaslužila večje prepoznavnosti.
Kje se nahajajo Klevevške jamske toplice?
Grad Klevevž in njegov naravni podzemni svet
Le nekaj kilometrov severozahodno od Šmarjete, pod strmo skalo in razvalinami gradu Klevevž, teče Radulja – rečica, ki oblikuje slikovit kanjon. Na njenem robu se odpira vhod v dve kraški jami, ki ju domačini poznajo že stoletja. Poleg jame leži tudi Klevevška toplica, obzidan bazen, kjer voda vre izpod skal. Prav tam je začetek sistema, ki skriva podzemni termalni vrelec.
V okolici se nahajajo še druge zanimivosti: izvir Stare toplice s hladnejšo termalno vodo, arheološka najdišča halštatskih gomil, kredni apnenec, laporji in številni geološki prelomi. Ta razgibana krajina ni le lepa, temveč tudi znanstveno dragocena.
Odkritje edinstvenega podzemnega termalnega sistema
Prva odkritja segajo v Valvasorjeve čase
Prvi zapis o spodnji Klevevški jami najdemo pri Janezu Vajkardu Valvasorju že leta 1679. Njegova slika prikazuje izvir pod skalnim zidom, kjer danes leži toplica. Njegov opis potrjuje prisotnost tople vode, čeprav domneva, da se meša s hladnimi studenci. Tedanja predstava o rečici Radulji je namigovala, da teče skozi jamo, kar se je kasneje izkazalo za le delno točno.
Šele v 20. stoletju so raziskovalci začeli sistematično preučevati jamo, pri čemer je pomembno vlogo odigral speleolog Alfred Šerko, ki je s sodelavci leta 1936 pripravil prvi načrt jamskega sistema. Šerko je takrat opozoril na veliko količino vode in možnost njenega zajezitve, a do gradnje zadrževalnika nikoli ni prišlo.
Voda, ki vre iz jame, ima stalno temperaturo
Dotok in značilnosti termalne vode
Dotok tople vode v jamo je okoli 40 litrov na sekundo, z razponom temperature od 20 do 25 °C. Geološki vzroki za to naravno ogrevanje ležijo v tektonskih razpokah, ki omogočajo pretok vode iz globljih plasti. Apnenčaste breče, laporji in dolomiti so sestavni del tega geološkega mozaika, ki sega vse do Šmarjeških Toplic.
Topla voda prihaja skozi Zahodni rov Spodnje Klevevške jame, kjer raziskovalci poročajo o več toplotnih dotokih. V eni od dvoran v jami se oblikuje blatno jezerce, iz katerega vre toplejša voda. Voda iz teh rovov sicer ni primerna za pitje, a ima velik potencial za energetsko in turistično izrabo.
Potapljaške raziskave razkrivajo presenetljivo sliko
Odkritje toplih sifonov in vodnih rovov
Med letoma 1987 in 1988 so potapljači JK Železničar prvič preplavali sifon, skozi katerega doteka topla voda. Med potopom so odkrili več rovov, dvoran in celo več dotokov termalne vode znotraj jame. Ugotovili so tudi, da je razdalja med strugo Radulje in jamskim stropom v nekaterih delih le pet metrov, kar nakazuje na geološko krhkost sistema.
Posebej zanimiv je Zahodni rov, ki vodi toplo vodo proti vhodnemu delu jame. Povezava med toplejšimi in hladnejšimi deli jame še ni popolnoma razumljena, a jasno je, da gre za aktiven, še neraziskan hidrološki sistem.
Lahko bi jih uporabljali, a še ne moremo
Turistični in energetski potencial jamskih toplic
Čeprav jama skriva edino znano jamsko toplico v Sloveniji, je za turistični razvoj precej težko dostopna. Notranjost jame ni urejena, voda je za kopanje rahlo prehladna (okoli 20,6 °C), poleg tega pa ni znanih zdravilnih učinkov. Zato je njena vrednost bolj znanstvena in simbolna kot dejanska za wellness industrijo.
Po mnenju avtorjev raziskave pa bi se voda lahko uporabila za ogrevanje rastlinjakov ali kot dopolnilni vir toplote, saj ima zadosten pretok in stabilno temperaturo. V odprtem bazenu ob vhodu bi lahko uredili manjšo termalno kopel, ki bi temeljila na naravnem dotoku.
Jama, ki povezuje naravo, zgodovino in skrivnost
V Sloveniji je veliko jam, številne so večje, lepše okrašene in dostopnejše, a le Klevevške jame skrivajo topel podzemni vrelec. Njihova geološka in hidrološka struktura odpira vprašanja, ki še danes niso popolnoma razjasnjena. Dotok tople vode, prepletanje površinskih in podzemnih tokov ter povezava z nekdanjim gradom ustvarjajo edinstveno zgodbo.
Zakaj je Klevevž nekaj posebnega
Klevevž ostaja predvsem prostor za jamarje, geologe in ljubitelje naravne redkosti, a bi lahko postal tudi točka nežnega turizma, ki temelji na spoštovanju narave in zavedanju redkosti tega kraškega fenomena.
