V nekem trenutku se zdi, da je vsak Slovenec s svojim narecjem tudi jezikoslovec. To je potrdila tudi zadnja viralna debata na Redditu, kjer se je uporabnik spraševal, kako se reče plastičnemu lijaku, pripomočku za prelivanje tekočin. Rezultat? Besedna eksplozija, kakršno lahko sproži le slovenska jezikovna pokrajina.
Rdeči lijak? in nešteto imen
Z vprašanjem “Kako rečete tej zadevi in zakaj trahtar?” je uporabnik sprožil plaz komentarjev. Pojem preprostega lijaka je namreč dobil široko paleto imen: lij, lijak, lijček, lijč, ličič, pledrca, plajdrca, navlek, točer, liček, livček, liuček, trakter, trajtar in, seveda, trahtar.
Trahtar, ne traktor
Čeprav marsikdo pri slišanju besede “trahtar” pomisli na traktor, je v narečni rabi jasno, da gre za lijak. In to ne katerikoli lijak, temveč tisti, ki se uporablja za točenje tekočin, najpogosteje pri domači proizvodnji pijač. V komentarjih se pojavi celo zgodba o tem, kako je nekdo v trgovini neuspešno iskal “lijček”, dokler mu prijatelj ni rekel: “Reči, da rabiš trahtar!” In takoj so vedeli, kaj potrebuje.
Geografska porazdelitev besed
Vzhod proti zahodu
Razprava jasno pokaže na regionalne razlike. Medtem ko se na Dolenjskem in v Beli krajini pogosto uporablja “trahtar”, Primorci govorijo o “liču” ali “ličiču”. V Ljubljani prevladuje izraz “lijak”, ki pa ga nekateri komentarji povezujejo s koritom.
Slovenska Istra
Posebna zgodba je Istra, kjer beseda “piria” pomeni točno to napravo. Redditorji hitro pripomnijo, da tisti, ki ne poznajo izraza “piria”, skoraj gotovo niso domačini.
Nemški vplivi
Beseda Trichter (nemško za lijak) se pojavi v razlagi izvora. Mnogi menijo, da se je prav iz te nemške besede razvil slovenski “trahtar”. Zdi se, da je prav avstro-ogrska dediščina vir mnogih variacij te besede, zlasti v vzhodnem delu Slovenije.
Zakaj nas trahtar tako zabava?
Jezik je živ
Ena izmed najlepših lastnosti slovenskega jezika je njegova razdrobljenost, a hkrati bogastvo. “Trahtar” ni le beseda, je kulturni indikator, ki nosi s seboj zvok, regijo in pogosto tudi zgodbo.
Nostalgija in smeh
Skoraj vsak uporabnik, ki je sodeloval v razpravi, je pripovedoval svojo izkušnjo z izrazi: od zadreg v trgovini, do komičnih trenutkov ob iskanju prave besede. Jezikovna raznolikost ustvarja humor, človeškost in povezanost.
Kaj nas uči ta debata?
Pomembnost narečij
Ta internetna anekdota ponovno potrdi, da so narečja živa in globoko zakoreninjena v vsakdanje izražanju. Ne glede na to, kako formaliziran jezik postane, ostajajo lokalni izrazi trmasto prisotni, pogosto celo bolj natančni kot standardni jezik.
Spoštujmo razlike
Zavrnitev izraza kot “napačnega” razkriva problem standardizacije brez konteksta. “Trahtar” ni napačen. Je točno takšen, kot ga uporablja skupnost, ki ga razume. In to je pravzaprav bistvo jezika.
Lij, lijak, trahtar, trichter…
Ali je to korito, lijak, točer, trichter ali pledrca, v resnici ni pomembno. Kar je pomembno, je, da razumemo drug drugega, da gojimo radovednost do jezikovne raznolikosti in da kdaj pa kdaj tudi z nasmehom sprejmemo dejstvo, da imamo za najbolj preprost predmet v kuhinji najmanj ducat imen.
