Feferoni znajo vrtnarja presenetiti. Rastlina ni velika, plodovi so ozki, pogosto se skrijejo med listje, potem pa se nekega jutra pod zelenjem pokaže cela vrsta dolgih plodov. Feferoni so zdaj po vrtovih že lepo oblikovani, še zeleni, obešeni pod listi, ob njih pa rastejo še druge vrtnine. Tak prizor je za domač vrt zelo značilen: malo zelja, nekaj paradižnika, bazilika, solata, opore in med vsem tem pekoči plodovi, ki čakajo na pravi trenutek.
Pri feferonih je največja dilema poleti zalivanje. Marsikdo jih neguje enako kot paradižnik ali kumare, vsak dan malo vode, malo gnojila, malo dodatne skrbi. A feferoni niso rastlina, ki bi jo bilo treba neprestano razvajati. Radi imajo toploto, dovolj sonca, odcedno zemljo in zmerno, enakomerno oskrbo. Preveč vode in preveč dušika lahko naredi bujno rastlino, a manj izrazite plodove.
Zeleni plodovi še niso nujno nezreli za uporabo
Feferone lahko pobiramo v različnih fazah. Zeleni so pogosto uporabni za svežo porabo, vlaganje, pečenje ali dodatek jedem, če imajo že pravo velikost in čvrstost. Kasneje lahko pri številnih sortah spremenijo barvo v rumeno, oranžno ali rdečo. Takrat se okus poglobi, pri nekaterih sortah se okrepi tudi pekočina.
Najboljši znak za prvo pobiranje ni samo barva, ampak velikost in čvrst občutek pod prsti. Plod naj bo napet, gladek in brez mehkih lis. Če rastlina nosi veliko plodov, je smiselno nekaj večjih pobrati prej. S tem jo razbremenimo in spodbudimo nastanek novih cvetov ter plodov.
Pri pekočini ne pomaga samo sorta
Pekočina je odvisna od sorte, vremena, zrelosti in tudi od načina oskrbe. Rastline, ki rastejo v zelo rodovitni zemlji z obilico vode, so lahko bujne, plodovi pa manj izraziti. Feferoni pogosto razvijejo močnejši okus, če niso v stalno mokri zemlji. To ne pomeni, da jih pustimo oveneti do skrajnosti, temveč da jim omogočimo rahel presledek med zalivanji.
V vročih dneh jih zalijemo temeljito, nato pustimo, da se zgornji del zemlje nekoliko osuši. Pri rastlinah v loncih je treba biti bolj pozoren, ker se substrat hitreje izsuši. Na gredi pa vsakodnevno površinsko močenje ni najboljša navada.
Največ škode naredi slaba zračnost med rastlinami
Na domačih vrtovih feferoni pogosto rastejo med paradižnikom, baziliko, kapusnicami in solato. To je praktično, a ima eno slabost: če je zasaditev pregosta, se zrak med rastlinami slabše premika. Po dežju ali večernem zalivanju se vlaga dlje zadržuje, listi ostanejo mokri, bolezni pa dobijo boljše pogoje.
Feferoni imajo radi sonce. Če jih večje rastline preveč senčijo, bodo plodovi zoreli počasneje, rastlina pa bo bolj podaljšana in manj čvrsta. Zato je dobro občasno pogledati, ali imajo dovolj prostora. Ni treba brezglavo rezati sosednjih rastlin, a nekaj zračnosti pri dnu in med listi vedno pomaga.
Pri feferonih odstranjujemo predvsem poškodovane, porumenele ali bolne liste. Zdrave liste pustimo, saj hranijo rastlino in varujejo plodove pred premočnim soncem. Plodovi, ki so bili dolgo v senci, se lahko ob nenadnem razgaljenju tudi poškodujejo.
Zalivanje naj bo pri tleh, ne po listih
Feferoni ne marajo mokrih listov, posebej v soparnih poletnih dneh. Zalivamo pri tleh, počasi in dovolj globoko. Če je zemlja okoli rastlin zastirana, se vlaga dlje zadrži, hkrati pa se zemlja manj pregreva. Zastirka je dobra, vendar ne sme biti predebela tik ob steblu, ker tam lahko zadržuje preveč vlage.
Zemlja je po vrtovih lahko rahla in deloma zastirana, kar je dobro za poletje. Pri takšni zasaditvi je koristno občasno preveriti, ali se pod listi ne skrivajo polži, mravlje ali uši. Feferoni niso prva tarča polžev, a mladi listi in sosednje rastline jih lahko privabijo v gredo.
UPORABNO: Boste vzgajali feferone? Pozorni bodite na tri stvari
Gnojila ne dodajajte na pamet
Če feferoni lepo cvetijo in že nosijo plodove, z dodatnim gnojenjem ne pretiravajte. Preveč dušika spodbuja liste, ne nujno plodov. Bolj smiselna je zmerna oskrba s hranili, ki podpirajo cvetenje in dozorevanje. Pri domačih vrtovih je pogosto dovolj dobra priprava zemlje pred sajenjem, kompost in občasno blago dognojevanje, če rastlina res kaže pomanjkanje.
Znaki pretiravanja so zelo bujna zelena rast, veliko listov in malo cvetov ali plodov. Znaki pomanjkanja pa so bledikavi listi, šibka rast in odpadanje cvetov, če se težava ne povezuje z vročino ali sušo.
Kdaj jih pustimo na rastlini in kdaj jih poberemo
Če želite blažji okus in hrustljave plodove za vlaganje, jih lahko pobirate že zelene. Če želite močnejši okus, jih pustite, da začnejo barvati. Rastlina naj ne nosi predolgo vseh plodov hkrati, posebej če je manjša ali raste v konkurenci z drugimi vrtninami. Redno pobiranje je pri feferonih pogosto bolj koristno kot čakanje, da vsi dozorijo naenkrat.
Pri pobiranju uporabite škarje ali plod previdno odščipnite s pecljem. Vlečenje lahko poškoduje poganjek. Po delu s pekočimi sortami si dobro umijte roke in se ne dotikajte oči. Tudi zeleni plodovi so lahko presenetljivo ostri.
Feferoni so hvaležni, če jih razumemo
Feferoni niso zahtevna rastlina, vendar imajo svoj značaj. Ne potrebujejo vsakodnevnega razvajanja, potrebujejo pa sonce, zračen prostor, zmerno vodo in nekaj potrpežljivosti. Preveč mokra zemlja, pregosta zasaditev in pretirano gnojenje jim lahko vzamejo prav tisto, zaradi česar jih sadimo: izrazit okus in lep pridelek.
Če na rastlini že visijo dolgi zeleni plodovi, ste na dobri poti. Zdaj je pomembno predvsem to, da jih ne silite z nepotrebnimi posegi. Zalivajte pri tleh, opazujte liste, sproti pobirajte večje plodove in pustite nekaj prostora med rastlinami. Feferoni bodo svojo vrednost pokazali počasi, v kozarcu vloženih plodov, na krožniku ob poletnem kosilu ali v jedi, ki ji manjka samo še malo domače ostrine.
