Ribje glave, koža, drobovina in kosti so organski odpadki, zato se na prvi pogled zdi povsem logično, da bi jih odložili na domači kompost. V praksi je to pogosto slaba odločitev, predvsem na odprtih kompostnih kupih, kjer lahko vonj privabi mačke in druge živali. Rezultat so lahko razmetani ostanki, kosti po vrtu in neprijeten vonj okoli kompostnika.
Teoretično se ribji ostanki lahko razgradijo, vendar domači kompost navadno nima enakih pogojev kot nadzorovani sistemi kompostiranja. Temperatura ni vedno dovolj visoka, razgradnja je počasnejša, medtem pa imajo živali dovolj časa, da odpadke odkrijejo.
Mačke hitro ugotovijo, kaj ste dali na kompost
Ribji odpadki imajo močan vonj, ki ga ljudje pogosto zaznamo že na nekaj metrov. Za mačke, kune, lisice in nekatere druge živali je tak vir hrane še precej bolj zanimiv.
Če je kompostnik odprt ali le rahlo pokrit, lahko žival ribje ostanke izkoplje in odnese drugam. Kosti tako hitro končajo na gredicah, pod drevesi, na travniku ali celo na terasi.
Težava ni samo estetska. Ostre ribje kosti lahko ostanejo skrite v zemlji ali travi, kjer jih pozneje opazimo šele med delom na vrtu. Če imate doma psa, lahko raztreseni ostanki predstavljajo še dodatno težavo, saj jih lahko žival zaužije.
Tudi vonj ni zanemarljiv
Ribji ostanki se začnejo razkrajati hitro, posebno v poletni vročini. Če kompost ni dobro uravnotežen in v njem primanjkuje suhega materiala, se lahko pojavijo izrazite vonjave.
To je znak, da razgradnja ne poteka tako, kot bi si želeli. Dober kompost praviloma ne bi smel močno smrdeti. Preveč mokrih in beljakovinsko bogatih odpadkov lahko poruši ravnovesje med zelenim in rjavim materialom.
Zato se na domačem kompostu veliko bolje obnesejo ostanki sadja in zelenjave, kavna usedlina, čajne vrečke brez plastike, pokošena trava, suho listje in zdrobljene veje.
Kaj narediti z ribjimi ostanki?
Če imate običajen odprt kompostnik, je najvarneje, da ribjih ostankov nanj ne odlagate. Odstranite jih skladno z lokalnimi pravili za biološke oziroma mešane odpadke, odvisno od sistema zbiranja v vašem kraju.
Druga možnost je zaprt kompostni sistem, v katerem živali do vsebine ne morejo priti. Tudi tam je pomembno, da ribjih ostankov ni preveč in da jih prekrijemo z večjo količino suhega materiala.
Nekateri vrtnarji manjše količine zakopljejo globoko v zemljo, vendar tudi to ni brez tveganja. Če jih žival zavoha, lahko zemljo razkoplje.
Na domačem vrtu je preprosteje izbrati varnejšo pot
Kompostiranje naj bi zmanjšalo količino odpadkov in izboljšalo vrtno zemljo, ne pa ustvarilo nove težave. Prav zato ribje kosti in drobovina na običajnem odprtem kompostu pogosto niso najboljša izbira.
Če po vrtu že najdete razmetane kosti, je zelo verjetno, da je kompostnik obiskala žival. Preostale ribje odpadke odstranite, kompost prekrijte in za nekaj časa preverjajte okolico. Z nekaj previdnosti se lahko izognete situaciji, ko po kosilu ostanki ribe končajo na povsem nepričakovanih mestih.
