Na radijskih valovih smo ga lahko spremljali vsak dan ob zori. Njegov glas je bil prva toplina mnogih slovenskih domov, njegov smeh in energija so zaznamovali marsikatero vožnjo v službo. Po več letih na Radiu Aktual se Gašper Rifelj, eden bolj prepoznavnih obrazov jutranjega programa, umika. Ne zato, ker bi se izgubil interes, ne zaradi spremembe v uredništvu – temveč zaradi odločitev, ki jih je narekovalo življenje.
Odhod iz etra, ki odpira prostor za nekaj globljega
V središču tega premika je iskanje ravnotežja. Družina, ustvarjalnost in zdravje so pogosto tri stebri, ki jih hitro spodrine hiter tempo. Gašper jih ni želel več potiskati na rob. Njegova zgodba ni zgodba o odhodu, temveč o vrnitvi. V vrvežu radijskega dela, poučevanja in nastopanja je postajalo jasno, da nekaj mora odstopiti prostor. Tokrat je to bila jutranja radijska oddaja.
Med mikrofonom in otroškim smehom
V vsakem razmisleku o kariernih spremembah obstaja trenutek, ko se človek zave, da ne živi več polnega dneva, ampak zgolj njegove robove. Gašper Rifelj je to občutil več kot dve leti. Delovni ritem se je začel že ob petih zjutraj in končal, ko so se svetila že ulična svetila. Medtem je večina dnevnega utripa njegove družine potekala brez njega.
Otroka, stara tri in pet let, sta ga zjutraj le zaslišala za trenutek. Zvečer, ko je končno stopil skozi vrata, sta bila že v svojih sanjskih svetovih. Družinsko življenje, ki naj bi bilo sidro, se je spremenilo v oddaljeno pristanišče.
Tak ritem bi se morda še nadaljeval, če ne bi znotraj njega rasla druga želja – po prisotnosti. Gašper ni hotel biti le figura na fotografijah, temveč dejaven del vsakdanjosti svojih otrok. Odločitev je zato dozorela naravno. Ni bila hipna, a bila je iskrena.
Glasba, ki jo je treba spet slišati
Rifelj ni le radijski voditelj. Njegovo življenje je prežeto z glasbo. V Novem mestu vodi glasbeno-umetniški center z več kot 200 učenci. Poleg poučevanja ustvarja, piše, nastopa. Glasba zanj ni služba, temveč izraz. Vendar tudi izražanje potrebuje prostor. V ritmu od petih zjutraj do devetih zvečer ga ni bilo.
Zaradi vsakodnevne dirke se je ustvarjanje začelo izgubljati v podrobnostih. Navdih se ni več oglasil, ko je bilo časa zanj. Obveznosti so preglasile melodijo. Odločitev, da se začasno umakne iz jutranjega programa, je hkrati klic k temu, da glasba znova dobi osrednje mesto. Ne le v urniku, ampak tudi v srcu.
To ni prestop iz ene kariere v drugo. Je povratek k jedru. K tistemu, zaradi česar je Gašper sploh postal ustvarjalec. V vsakem verzu, vsakem akordu, ki čaka, da nastane, se skriva del prihodnosti, ki se ne bo več izgubil v urniku.
Radio ostaja, le v drugačni obliki
Čeprav se Rifelj umika iz vsakodnevnega jutranjega termina, to ne pomeni, da ga v radijskem etru ne bomo več slišali. Radijska ekipa ostaja del njegovega življenja, le da v drugačnih razmerjih. Odslej ga bomo lahko poslušali ob koncih tedna, ob posebnih priložnostih ali morda v projektih, kjer bo bolj samostojen in ustvarjalen.
Tak razmislek ni redkost. Mnogi, ki so dolga leta delovali znotraj določenega medija, iščejo nove poti, ki omogočajo več nadzora nad časom in ustvarjalnim tokom. Gašper se je za to odločil prej kot marsikdo. Ne zato, ker bi moral, ampak zato, ker je prepoznal, da je prišel pravi trenutek.
Umetniška svoboda in očetovska prisotnost ne bi smela biti medsebojno izključujoči. Prav v tem ravnotežju se pogosto rodijo najbolj avtentične zgodbe.
V zakulisju umetnosti je tudi odgovornost
Voditi več kot dvesto učencev ni preprosto. V glasbenem centru, ki ga soustvarja, ni prostora za površnost. Otroci in starši pričakujejo več kot le dobre učitelje – želijo si navdih, ki jih bo vodil. In to je mogoče ponuditi le, če si sam v stiku z lastno ustvarjalnostjo.
Zato odločitev, da več časa posveti prav temu delu svojega življenja, ni le osebna. Je tudi poklicna. Glasba, ki jo ustvarja, in odnosi, ki jih gradi s svojimi učenci, zahtevajo polno prisotnost. Ne zgolj fizično, temveč tudi čustveno.
Iz učilnice se rodi nova generacija glasbenikov. Gašper to razume. In razume tudi, da ne gre več zgolj za to, kje je prisoten, ampak kako.
Srce v pravem trenutku ve več kot urnik
V življenju obstajajo obdobja, ko se zdi, da gre vse po načrtu. In obdobja, ko načrt več ne zadostuje. Rifelj ni čakal, da ga izčrpanost ustavi. Odločil se je, preden bi bilo prepozno. To je redkost.
Marsikdo nadaljuje, ker »tako pač mora biti«. A notranji občutek, da nekaj ni več vzdržno, je pogosto tisti najresničnejši signal. V njem ni drame, ni obtoževanja. Je zgolj priznanje, da čas teče drugače, kot bi si želeli. In da imamo moč, da ta tok obrnemo.
Včasih najboljša odločitev ni ta, da dosežeš več. Temveč ta, da si več. Prisoten. Doma. Tvorno ustvarjalen. In predvsem – svoboden v svojem ritmu.
Nov začetek s skodelico domače kave
Med vsemi mislimi, ki jih je delil ob odhodu z Radia Aktual, je ena še posebej preprosta. A povedna. »Zjutraj si želim v miru popiti kavo doma, brez hitenja,« je dejal.
V tej preprostosti se skriva vse. Želja po normalnosti. Po ritem, ki ga določa družina, ne urnik. Po vonju jutra, ki ga ne preglasijo novice, ampak otroški smeh.
Gašper Rifelj ne zapira vrat, temveč odpira nova. Zavedanje, da je življenje sestavljeno iz obdobij, mu omogoča, da zdaj polno zaživi to novo – očetovsko, ustvarjalno, domače.
