Možganska kap ostaja eden najresnejših zdravstvenih zapletov sodobnega časa. Pride nenadoma, posledice pa so lahko dolgotrajne in zelo težke. Prav zato je zanimanje za preprečevanje toliko večje. Nova raziskava je zdaj dodatno usmerila pozornost na prehrano in na skupino hranil, ki jih ljudje pogosto jemljejo kot nekaj samoumevnega. Gre za vitamine skupine B, natančneje za tiamin, riboflavin in niacin.
Ugotovitve kažejo, da je bil višji vnos teh vitaminov povezan z manjšim tveganjem za možgansko kap. To še ne pomeni, da ena sama sprememba na krožniku zagotavlja zaščito, vendar odpira pomembno vprašanje: ali morda v vsakdanji prehrani spregledamo prav tiste malenkosti, ki dolgoročno odločajo o zdravju ožilja in možganov?
Raziskava, ki je pogled usmerila na vitamine B
Avtorji raziskave so želeli preveriti, kako sta dolgoročni vnos vitaminov skupine B in njihova raven v telesu povezana s tveganjem za možgansko kap. Pri tem niso izhajali iz majhnega vzorca, temveč iz dveh velikih ameriških podatkovnih baz, kar daje ugotovitvam precejšnjo težo.
V eni od analiz so uporabili podatke obsežne raziskave o zdravju žensk po menopavzi, v kateri je sodelovalo več kot 160.000 žensk. Prehranske navade in vnos vitaminov iz hrane ter prehranskih dopolnil so ocenjevali s pomočjo vprašalnikov. Drugi vir podatkov je bil raziskovalni program All of Us, v katerem so imeli na voljo skoraj 100.000 udeležencev z vsaj enim krvnim testom za vitamine B. Tako so lahko primerjali ne le to, kaj ljudje poročajo, da jedo, temveč tudi dejanske ravni vitaminov v obtoku.
Kaj so ugotovili raziskovalci?
Najizrazitejša povezava se je pokazala pri vitaminu B1, vitaminu B2 in vitaminu B3. Ljudje z višjim vnosom teh vitaminov so imeli manjše tveganje za možgansko kap. Določena povezava se je pokazala tudi pri vitaminu B6 in folatu oziroma vitaminu B9, vendar je bila manj dosledna.
Pomemben del raziskave je bil tudi poskus, da bi ločili vpliv vitaminov od drugih zdravih navad. Udeleženci z višjim vnosom vitaminov B so namreč pogosteje jemali prehranska dopolnila in nasploh živeli bolj zdravo. Kljub temu je povezava med višjim vnosom in manjšim tveganjem ostala prisotna tudi po upoštevanju teh dejavnikov.
PREBERI TUDI: Zakaj po 50. letu lasje postanejo tanjši – in kaj lahko storite
Zakaj so vitamini B zanimivi tudi za srce in žile?
Vitamini skupine B imajo v telesu več nalog. Sodelujejo pri presnovi energije, delovanju celic in številnih encimskih procesih. Njihova vloga ni spektakularna na prvi pogled, saj ne gre za hranila, ki bi jih človek občutil takoj po enem obroku. Prav v tem je težava. Mikronutriente pogosto zanemarimo, ker ne povzročijo hitrega občutka sitosti ali moči, kot ga na primer povezujejo z ogljikovimi hidrati ali beljakovinami.
A telo jih potrebuje za delovanje v ozadju. Med drugim pomagajo tudi pri obrambi pred oksidativnim stresom, ki lahko poškoduje celice in prispeva h kroničnemu vnetju. To pa je eden od dejavnikov, ki jih strokovnjaki že dolgo povezujejo s srčno žilnimi boleznimi in možgansko kapjo.
Opozorilo, ki ga velja vzeti resno
Raziskava je bila opazovalna. To pomeni, da kaže močno povezavo, ne more pa dokazati neposredne vzročnosti. Iz nje torej ni mogoče sklepati, da bo večji vnos teh vitaminov sam po sebi preprečil možgansko kap. Takšne ugotovitve so koristne predvsem zato, ker usmerjajo nadaljnje raziskave in pomagajo oblikovati bolj natančna priporočila za zdravo prehrano.
Nihče si ne more zagotoviti zdravja z eno samo skupino vitaminov. Tveganje za možgansko kap je povezano tudi s krvnim tlakom, telesno dejavnostjo, kajenjem, telesno težo, spanjem in splošnim načinom življenja.
Kje najdemo tiamin, riboflavin in niacin?
Dobra novica je, da teh vitaminov ni težko vključiti v vsakdanjo prehrano. Tiamin, torej vitamin B1, najdemo v polnovrednih žitih, svinjini, perutnini, stročnicah, oreščkih, grahu in nekaterih obogatenih živilih. Riboflavin oziroma vitamin B2 je prisoten v jajcih, mleku, jogurtu in žitnih izdelkih. Niacin ali vitamin B3 pa vsebujejo perutnina, ribe, arašidi, stročnice, semena in polnovredna žita.
Iz tega je razvidno, da ne gre za eksotične sestavine ali drage dodatke, ampak za živila, ki jih lahko večina ljudi vključi v običajen jedilnik. Prav zato je poudarek raziskave širši od posameznega vitamina. Sporoča predvsem to, da ima uravnotežen način prehranjevanja dolgoročne posledice.
Prehranska dopolnila niso vedno prvi korak
Veliko ljudi ob takšnih novicah najprej pomisli na tablete in kapsule. V določenih primerih so prehranska dopolnila smiselna, a niso nujno potrebna pri vsakomur. Človek, ki se prehranjuje raznoliko in uravnoteženo, pogosto dobi dovolj vitaminov že s hrano. O dopolnilih se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, zlasti pri kroničnih boleznih, posebnih dietah ali pri jemanju zdravil.
Krožnik, ki lahko pomeni več, kot se zdi
Preprečevanje možganske kapi se ne začne šele v ambulanti. Pogosto se začne mnogo prej, pri vsakdanjih izbirah, ki se zdijo majhne in nepomembne. Polnovredna žita namesto bolj predelanih izdelkov, stročnice nekajkrat na teden, nekaj več oreščkov, redni obroki in manj skrajnosti so koraki, ki se dolgoročno seštevajo.
Nova raziskava zato ni zanimiva le zato, ker omenja tri vitamine, ampak zato, ker znova potrjuje staro pravilo: telo dobro deluje takrat, ko redno dobiva preprosto, uravnoteženo in hranilno bogato hrano. V svetu hitrih rešitev je to morda najmanj dramatičen nasvet, pogosto pa ravno najbolj uporaben.
