Počene grozdne jagode tik pred trgatvijo čim prej odstranite iz grozda, saj skozi poškodovano kožico izteka sladek sok, ki privablja mušice ter ustvarja dobre razmere za razvoj sive in kisle gnilobe. Grozd preglejte po dežju ali močnem zalivanju, poškodovane jagode previdno izrežite s čistimi škarjicami, zdravega dela pa ne stiskajte.
Trte v zadnjih tednih ne zalivajte sunkovito, grozdov ne močite in poskrbite, da se po rosi ali dežju čim hitreje posušijo. Ena razpoka še ne pomeni izgubljenega pridelka, odlašanje pa lahko v nekaj vlažnih dneh spremeni stanje celotnega grozda.
Največ lahko rešite s hitrim pregledom po vsakem močnejšem dežju, saj se začetna poškodba pogosto skriva med tesno stisnjenimi jagodami in od zunaj še ni opazna.
Zakaj grozdne jagode tik pred zrelostjo začnejo pokati
Najpogostejši sprožilec je nenadna sprememba v preskrbi z vodo. Po daljšem suhem obdobju korenine ob obilnem dežju ali zalivanju hitro sprejmejo več vode. Meso jagode se razširi, zrela kožica pa povečanemu pritisku ne sledi vedno, zato poči. Bolj izpostavljene so sorte s tanko kožico, tesno zbiti grozdi in jagode, ki so že poškodovane zaradi oidija, ptic, os ali drugih žuželk.
Razpoka sama po sebi ni bolezen, je pa odprta pot za mikroorganizme. Različne glive in bakterije v zoreče grozdje pogosto naselijo prav skozi poškodbe, rastne razpoke ali mesta hranjenja žuželk. Pri botritisu okužene jagode porjavijo oziroma pordečijo, se zmehčajo, razcepijo in začnejo izcejati. V vlagi se lahko pojavi značilna siva, žametna prevleka.
Po dežju preglejte tudi notranjost gostih grozdov
Površina grozda je lahko videti zdrava, medtem ko se v njegovi notranjosti že skriva počena jagoda. Grozd nežno privzdignite in poglejte med jagode, zlasti na senčni strani. Pozorni bodite na mokre lise, vonj po kisu, rjavenje, izcejanje soka, mušice ter siv ali zelenkast oprh.
Ukrepajte brez nepotrebnega premetavanja grozda. Vsako poškodovano jagodo odrežite z majhnimi, razkuženimi škarjicami in jo odnesite iz vinograda ali vrta. Ne odlagajte je pod trto in je ne tlačite skozi tesen grozd, saj lahko sok razmažete po zdravih jagodah. Če gnije večji del grozda ali že izrazito diši po kisu, je varneje odstraniti cel grozd.
Kaj lahko še naredite do trgatve?
Najpomembnejša je umirjena oskrba z vodo. Če trto morate zalivati, ji vodo dodajajte enakomerno pri tleh, ne po listih in grozdih. Po dolgi suši je ne zalijte naenkrat z veliko količino. Pred napovedanim dežjem zalivanje praviloma ni potrebno, razen pri rastlinah v posodah ali izrazito suhi zemlji.
Poskrbite tudi za zračnost, vendar tik pred trgatvijo ne odstranite velikega števila listov. Nenadoma izpostavljene jagode lahko na močnem soncu dobijo ožige. Odstranite le posamezen list, ki popolnoma zapira poškodovan grozd, ali poganjek, ki ovira kroženje zraka. Grozdov ne pokrivajte z neprepustno folijo.
Kdaj je bolje grozdje obrati nekoliko prej?
Zgodnejša trgatev je smiselna, če so jagode že sladke in značilno obarvane, vremenska napoved pa prinaša več zaporednih deževnih dni. Za namizno grozdje poskusite jagodo z različnih delov grozda, saj barva še ne zagotavlja polne zrelosti. Grozdje po obiranju ne dozoreva tako kot hruške ali paradižnik, zato povsem kislih grozdov ne trgajte samo zaradi ene plohe.
Pred odločitvijo si pomagajte s kratkim pregledom:
- odstranite vse počene in gnile jagode,
- preverite, ali se poškodbe širijo iz dneva v dan,
- spremljajte napoved dežja in jutranje megle,
- zdrave grozde obirajte suhe, ne takoj po dežju.
Zdrave, suhe jagode iz grozda, v katerem je počil le posamezen plod, so praviloma še uporabne. Doma jih še enkrat preglejte in čim prej porabite. Grozdov z vidno plesnijo, močnim kislim vonjem ali večjim delom razpadlih jagod ne shranjujte skupaj z zdravim pridelkom.
