Sredi avgusta marsikateri grozd že kaže prve vijoličaste, modrikaste ali zlato rumene odtenke. To je jasen znak, da se zorenje približuje, vendar sama barva še ni dovolj zanesljiv razlog za trgatev. Grozdje mora poleg videza razviti tudi primeren okus, sladkorje, aromo in dovolj zrela semena, pri vinskih sortah pa je pomembno še razmerje med sladkorji in kislinami.
Prav zato se lahko dva na videz skoraj enaka grozda razlikujeta precej bolj, kot kaže pogled na trto. Eden je lahko že sladek in prijeten, drugi pa še izrazito kisel.
Barva je začetek zorenja, ne njegov konec
Spreminjanje barve grozdnih jagod se začne v obdobju, ki ga vinogradniki poznajo kot začetek zorenja.. Pri rdečih sortah zelene jagode postopoma dobivajo rdeče, vijoličaste ali temnejše odtenke, pri belih sortah pa postajajo bolj rumenkaste in nekoliko prosojne.
Hkrati se začnejo v jagodah kopičiti sladkorji, kislost pa postopoma upada. Toda ta proces lahko traja še več tednov.
Na hitrost zorenja vplivajo sorta, lega vinograda, količina sonca, temperatura, obremenjenost trte z grozdjem in razpoložljivost vode. Grozdje na sončni strani trte je lahko zato videti precej zrelejše od grozda, skritega v senci.
Okus jagode pove več kot pogled na lupino
Najpreprostejši preizkus zrelosti je še vedno pokušanje. Jagodo vzemite iz sredine grozda, saj so jagode na najbolj izpostavljenem delu pogosto nekoliko bolj zrele.
Ne iščite samo sladkosti. Zrelo namizno grozdje mora imeti prijeten in značilen okus sorte, brez izrazite zelene ali ostro kisle note. Meso jagode postaja mehkejše in sočnejše, lupina pa pri številnih sortah manj trpka.
Pri vinskem grozdju je presoja zahtevnejša. Visoka sladkost sama po sebi še ne pomeni idealnega časa za trgatev. Za kakovost vina so pomembni tudi kisline, aroma, zdravje grozdja in namen, za katerega bo grozdje uporabljeno.
Poglejte pečke in pecelj grozda
Koristen namig skrivajo tudi pečke. V zelo nezrelem grozdju so običajno zelene, mehkejše in imajo izrazitejši grenak okus. Z dozorevanjem postajajo bolj rjave in čvrste.
Tudi pecelj grozda se počasi spreminja. Sprva je izrazito zelen, proti zrelosti pa lahko začne deloma rjaveti in olesenjevati. Vendar tudi tega znaka ne smemo uporabljati samostojno, saj se sorte in rastne razmere med seboj razlikujejo.
Najboljša ocena zato nastane iz več opažanj hkrati: barve, okusa, čvrstosti jagod, pečk in razvoja peclja.
Trgatev nima enega datuma za vse grozdje
Ena najpogostejših napak je pričakovanje, da bo grozdje na vseh trtah dozorelo približno istočasno. Zgodnje sorte lahko dosežejo primerno zrelost več tednov pred poznimi.
Pomembna je tudi razlika med namiznim in vinskim grozdjem. Pri namiznih sortah je glavni cilj prijeten okus, videz in čvrsta, sočna jagoda. Grozd, ki ga nameravamo pojesti svežega, lahko zato obiramo postopoma in izbiramo najbolj dozorele grozde.
Pri vinskem grozdju je čas trgatve bolj natančno določen. Vinogradniki spremljajo vsebnost sladkorjev in kislin, vremensko napoved ter zdravstveno stanje grozdja. Nekaj dodatnih sončnih dni lahko izboljša zrelost, dolgotrajno deževje tik pred trgatvijo pa lahko spremeni razmere.
Če je grozdje na domači brajdi že lepo obarvano, ga zato ni treba pobrati takoj. Poskusite nekaj jagod z različnih delov trte in primerjajte njihov okus. Barva pove, da je grozdje stopilo v zadnjo fazo razvoja. Kdaj bo res pripravljeno za obiranje, pa odločajo sorta, vreme in predvsem zrelost same jagode.
