Poletje je čas lahkotnosti, a tudi poglobljenih trenutkov, ki jih ustvarjajo pesmi, sposobne prebiti vsakdan. Hannah Mancini se z novo skladbo Step by Step vrača v polnem sijaju. Ne da bi se zatekla k velikim potezam ali modnim trikom, temveč s subtilno, iskreno in zvočno izbrušeno kompozicijo, ki jo odlikujejo soulovska toplina, nežni ritmi in introspektivno besedilo.
Nova pesem združuje R&B podlago, organski zvok in prepoznavno vokalno senzibilnost, ki jo Hannah razvija že več let. Ob poslušanju hitro postane jasno, da ne gre za skladbo, ki se razblini v sezonskih lestvicah, temveč za tisto, ki si jo boste želeli shraniti – za trenutke, ko potrebujete nekaj čistega in toplega.
Pesem s prepoznavnim občutkom za podrobnosti
Zasedba, ki zna zgraditi zvok – ne le pesmi
Step by Step ne bi bila to, kar je, brez producenta Tina Mokiča, mladega glasbenika, ki je tudi član Hannine spremljevalne zasedbe. Mokič s svojo produkcijo ne vsiljuje ritma, temveč mu pusti dihati. Zvok je zračen, a obenem tesno prepleten. V ospredje pride tako vokal kot instrumentalni pečat – vse deluje v sozvočju.
Pri nastajanju pesmi je sodeloval tudi Tadej Košir, eden najaktivnejših slovenskih kitaristov in avtorjev zadnjega desetletja. Poleg tega, da je Košir prispeval aranžma, se njegov pečat čuti tudi v kitarskih linijah – nežno razgibanih, a vedno podpornih, nikoli dominantnih.
Gostujoča glasbenika dodata zvočno globino
Zasedbi sta se pridružila tudi Jani Hace, basist z izkušnjami iz zasedbe Siddharta, in Igor Matkovič, izjemni trobentač, ki z igranjem pogosto riše razpoloženja bolj kot melodije. Njuna prisotnost ni zgolj simbolična. S svojimi vložki pesem dodatno zasidra med resne, a občutljive soulovske kompozicije, ki stavijo na zvočno polnost in atmosfero.
Besedilo, ki ne govori o popolnosti, temveč o potrpežljivosti
Ljubezen, ki raste postopoma – in kljubuje času
Tematika ljubezni je v glasbi stara kot zvočni zapis sam. Vendar Hannina pesem ne govori o zaljubljenosti, temveč o zrelosti. O tem, kako odnos nastaja – korak za korakom, brez bližnjic, brez pretirane dramatike. Besedilo ni zatečeno v patetiko, temveč išče resničnost: nekaj, kar poslušalec začuti kot lastno izkušnjo.
Vokalna interpretacija je mehka, mestoma skoraj šepetajoča, a zato nič manj izrazna. Hannah zveni prisotno, iskreno in povsem v stiku z besedilom. Njena intonacija ne skače po oktavah brez razloga, temveč sledi notranjemu tempu zgodbe, ki jo pripoveduje.
Vizualna podoba skladbe poudarja občutek, ne forma
Režija, ki ne išče blišča, ampak svetlobo
Videospot za Step by Step je režiral Igor Perič, ki je s svojo minimalistično estetiko in občutkom za naravno svetlobo ustvaril vizualno zgodbo, ki pesem dopolnjuje, ne nadomešča. Vse, kar gledalec vidi, se zdi resnično – brez filter efektov, brez pospešenih sekvenc, brez drame.
Ritem videa sledi pesmi, ne trendom. Osredotoča se na detajle, poglede, svetlobo in naravno gibanje. V ospredju ni nič, razen občutka. To pa je, v času nasičenih in pogosto praznih vizualnih izdelkov, redkost.
Fotografija kot del pesmi
Perič je poskrbel tudi za promocijske fotografije, ki skladbo spremljajo na digitalnih platformah. Portret Hannah ni portret pop zvezdnice, ampak podoba glasbenice, ki se zaveda svojega izraza. Fotografija je intimna, svetla in umirjena. Ne poudarja ličil, temveč pogled.
Step by Step ni pesem za en dan – je za dolge dneve
Skladba, ki ne potrebuje refrena, da ostane v mislih
V nasprotju s pop formulo, ki pogosto temelji na hipni udarnosti refrena, je Step by Step skladba z dolgim dihom. Melodija se razvija počasi, brez naglice. Vsak element dobi svoj trenutek – od prvih taktov, prek kitice, do rahlo poudarjenega refrena in instrumentalne izpeljave. Skladba se zaključi tako, kot se je začela – nežno in z občutkom.
Gre za izdelek, ki si ga človek zaželi slišati v avtu, na dolgih vožnjah ob morju. V hladni sobi zvečer. V jutranji tišini. Njena lepota ni v spektaklu, temveč v pristnosti.
Hannah Mancini se ne vrača – ostaja
Kariera, ki se razvija zvesto žanru in sebi
Hannah Mancini se je že večkrat dokazala na slovenskih odrih in radijskih postajah. A bolj kot nastopi je pomembno to, da ostaja zvesta glasbi, ki jo čuti kot svojo. Ni preskokov med žanri, ni iskanja senzacije. Je rast. Skladba Step by Step to potrjuje v celoti – z avtorsko zrelostjo, zvočno prepoznavnostjo in emocionalno jasnostjo.
Ob poslušanju se zazdi, da glasba še vedno lahko pove nekaj resničnega – brez kričanja, brez teatralnosti, brez potrebe po dramatičnem razpletu.
