Feferoni so na vrtu videti pripravljeni veliko prej, kot so zares dobri za krožnik. Zrastejo v lepo dolžino, dobijo pravo obliko, rastlina je polna plodov in roka kar sama seže po prvih. Nato pa pride razočaranje: feferoni so trdi, grenki, skoraj travnati, pekočina pa ni prijetna, ampak groba.
Najpogostejša napaka je prezgodnje obiranje. Veliko vrtičkarjev feferone pobere takoj, ko dosežejo pričakovano velikost. A pri tej vrtnini velikost ni zanesljiv znak zrelosti. Plod je lahko dovolj dolg, a še vedno nezrel. Prav takrat ima pogosto čvrsto kožico, manj razvit okus in več tiste zelene grenkobe, ki se pri pečenju, vlaganju ali sveži uporabi še bolj opazi.
Ne glejte samo velikosti, opazujte barvo in kožico
Feferoni se med dozorevanjem spreminjajo počasneje, kot bi si želeli. Najprej dosežejo velikost, šele nato se začne prava sprememba okusa. Pri številnih sortah zelena barva pomeni tehnično užitnost, ne pa nujno najboljši okus. Plod je takrat bolj čvrst, svež, včasih tudi nekoliko grenak.
Zrelejši feferoni običajno dobijo bolj izrazito barvo. Pri nekaterih sortah postanejo rdeči, pri drugih oranžni, rumeni ali temno zeleni z rahlim sijajem. Kožica mora biti napeta, gladka in rahlo sijoča. Če je plod še mat, zelo trd in ga je težko odlomiti, je pogosto še prezgodaj.
Zelena barva ni vedno napaka
Obstajajo sorte, ki se tradicionalno pobirajo zelene. Takšni feferoni so lahko odlični za vlaganje, pečenje ali svežo uporabo. Razlika je v tem, da zrel zeleni feferon ni več »mlad«. Ima polnejši vonj, bolj enakomerno pekočino in manj surov okus. Zato ni težava v zeleni barvi sami, temveč v tem, da plod poberemo takoj, ko zraste.
Zakaj so prezgodaj obrani feferoni grenki?
Grenkoba je pogosto znak, da okus še ni dozorel. Plod še ni razvil dovolj sladkorjev in aromatičnih snovi, semena so mehkejša, stene ploda pa ostanejo trše. Pri paprikah in feferonih se razlika med mladim in zrelim plodom hitro pokaže pri kuhanju. Mladi feferon se ne zmehča lepo, njegov okus pa ostane oster in zelen.
Težavo lahko poslabšajo tudi vročina, neenakomerno zalivanje in preveč stresa na rastlini. Če se zemlja izmenično močno izsuši in nato obilno namoči, se plodovi razvijajo neenakomerno. Rastlina takrat porablja energijo za preživetje, ne za lep, poln okus.
Pravi trenutek za obiranje
Najboljši znak je kombinacija treh stvari: plod je dosegel sortno velikost, kožica je sijoča, barva pa je stabilna ali se začne spreminjati. Pri sortah, ki rdečijo, je vredno vsaj del plodov pustiti na rastlini do končne barve. Tako boste hitro videli, kakšen okus ima sorta v polni zrelosti.
Feferone režite s škarjami ali ostrim nožem. Trganje lahko poškoduje vejice, posebej pri rastlinah, ki imajo veliko plodov. Pecelj naj ostane na plodu, saj se tako počasneje izsuši in lepše zdrži do uporabe.
Poberite po stopnjah, ne vse naenkrat
Najbolj pametno je obirati postopno. Nekaj feferonov lahko poberete zelenih za sprotno uporabo, nekaj jih pustite, da dozorijo. Tako dobite različne okuse in ugotovite, kateri trenutek je za vašo sorto najboljši. Rastlini s tem tudi pomagate, saj redno pobiranje spodbuja nove plodove, vendar je ne izpraznite prehitro.
Kaj narediti s trdimi feferoni, ki ste jih že pobrali?
Če so že obrani, jih ne zavrzite takoj. Uporabite jih v jedeh, kjer se okus zmehča: v omakah, enolončnicah, praženih zelenjavnih mešanicah ali pri vlaganju z dovolj kisa, soli in začimb. Za svežo uporabo v solati pa takšni feferoni pogosto niso najboljši, ker se grenkoba preveč čuti.
Pomaga tudi kratko pečenje na ponvi ali žaru. Toplota zmehča kožico in nekoliko zaokroži okus. Kljub temu pa prezgodaj obran feferon nikoli ne bo imel enakega značaja kot plod, ki je dozorel na rastlini.
Dober feferon potrebuje še nekaj dni potrpljenja
Pri feferonih se naglica hitro pozna. Rastlina nas zavede z lepimi, velikimi plodovi, a okus se razvije pozneje. Naslednjič ne obirajte samo z očmi. Preverite sijaj, barvo, čvrstost in vonj. Nekaj plodov pustite dozoreti do konca in primerjajte razliko.
Prav to je najlažji način, da bodo feferoni manj grenki, bolj aromatični in prijetnejši za uporabo. Včasih najboljši kuharski nasvet ne stoji pri štedilniku, ampak na vrtu: pustite plodu še malo časa.
